Da Danton precej klavrno konča, je nekako jasno, če ne iz splošne zgodovinske vednosti, pa vsaj iz naslova Büchnerjevega besedila. Danton mora umreti! A da je v odrski postavitvi režiserja Aleksandra Popovskega obglavljen že tako hitro na začetku, njegovi smrti, ki zaobjema tragične dimenzije (francoske) revolucije, hkrati odvzame distanco kritične ostrine in empatični naboj.
Danton mora umreti! A da je v odrski postavitvi režiserja Aleksandra Popovskega obglavljen že tako hitro na začetku, njegovi smrti, ki zaobjema tragične dimenzije (francoske) revolucije, hkrati odvzame distanco kritične ostrine in empatični naboj. (Foto: Peter Giodani)
Predstavo odpre Dantonov monolog, usmerjen naravnost v gledalce, ki z nasnetim smehom vzpostavi uprizoritveni kod in pristriže resnejše vsebinske poudarke predsta...