Strukturno nizanje posamičnih prizorov poteka po prostoasociativni liniji, med eno in drugo sekvenco se ideje padca/padanja pogosto kažejo kot nepovezane, morda celo nasprotujoče, funkcije (vloge) izvajalk in izvajalcev so razdrobljene, pomensko raztegnjene, v njih ne gre iskati dosledne identitete, podrejeni so zgolj reprezentiranju, proizvajajo »stroj padcev«. So tudi popolnoma brez besed oziroma glasu, s čimer padanju odvzamejo bistveno spremljevalno komponento krika, (za)vzdiha ali medmetov kot signalov presenečenja, užitka ali prestrašenosti. Čas padanja se v uprizoritvi n

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.