Po podatkih Eurostata je namreč delež oseb v Sloveniji, ki so v letu 2013 povedale, da so se v zadnjih štirih tednih počutile srečno večino časa, 53,7 odstotka, povprečje EU pa je 47,7 odstotka.
Najbolj srečni so Finci
Najbolj srečni večino časa so na Finskem, kjer se je tako opredelilo 66,1 odstotka, in na Irskem, kjer se je tako opredelilo 61,6 odstotka ljudi. Medtem pa so se najmanj srečne počutile osebe v Latviji in Grčiji. V prvi državi je bilo večino časa srečnih 25,9, v drugi pa 25,2 odstotka ljudi, še kažejo podatki Eurostata.
Statistični urad RS (Surs) je ob mednarodnem dnevu sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, na svoji spletni strani zapisal, da na to, ali se oseba počuti srečna ali ne, vpliva veliko dejavnikov. Pogojev za občutek sreče ne ustvarjajo le blaginja v državi niti ne finančno stanje gospodinjstva oziroma posameznika, temveč tudi zdravje, položaj na trgu dela in drugi dejavniki.
Najpomembnejše je zdravje
Poleg tega so na Sursu tudi poudarili, da sta sreča in zadovoljstvo z življenjem zelo povezana. Podatki Sursa iz leta 2016 kažejo, da na stopnjo zadovoljstva z življenjem najbolj vpliva zdravstveno stanje oseb. Tako so bili leta 2016 zdravi s svojim življenjem veliko bolj zadovoljni kot tisti z zdravstvenimi težavami.
Medtem so dijaki in študenti bolj zadovoljni z življenjem od delovno aktivnih, brezposelnih in upokojencev. Tudi višje- in visokošolsko izobraženi so bolj zadovoljni od manj izobraženih, med moškimi in ženskami pa v zadovoljstvu ni večjih razlik, še kažejo podatki Sursa.
Sicer pa se zadovoljstvo oseb z življenjem v povprečju z leti spreminja le malenkostno. Zadnji primerljivi podatki o zadovoljstvu z življenjem v 28 državah članicah EU, ki so na voljo, so iz leta 2013. Slovenija je po teh podatkih dosegla povprečno oceno, ki je bila enaka povprečni oceni celotne EU, in sicer 7,0. Z najnižjo povprečno oceno so zadovoljstvo z življenjem ocenili v Bolgariji (4,8), z najvišjo pa na Danskem in Finskem (8,0), piše na spletni strani Sursa.
Optimizem slovenskih potrošnikov
Medtem pa so bili slovenski potrošniki v zadnjem času glede na podatke Sursa tako optimistični kot že dolgo ne. Kazalnik zaupanja potrošnikov je namreč januarja letos dosegel rekordno visoko vrednost 2, dolgoletno povprečje od leta 2005 naprej pa je bilo -20.
Generalna skupščina Združenih narodov je 12. julija 2012 razglasila 20. marec za mednarodni dan sreče. Letos ga tako praznujemo že šestič, namenjen pa je predvsem opominjanju na pomen sreče v življenju ljudi po vsem svetu. Mednarodni dan hkrati poziva k odpravljanju revščine, zmanjšanju neenakosti in zaščiti planeta, kar je potrebno za blaginjo in srečo vseh narodov.
