Včasih se sprašujem, zakaj nam skoraj vsaka javna ustanova omogoča predavanja. Čemu se k nam vozijo ljudje (ki, mimogrede, s tem ogrožajo svoje življenje) in nam postrežejo z vso statistiko, ki jo premore naša država. Lansko leto je na slovenskih cestah umrlo 106 oseb. V tolažbo pa nam je podatek, da je to 24 ljudi manj kot v letu prej. Hudo poškodovanih je bilo 831, lažje pa 6875. Pa nekateri ne glede na te številke še vedno sedejo za volan v popolnoma neprimernem stanju.

Z analizo lanskih nesreč so ugotovili, da so vzroki za nastanek nesreč še vedno neprilagojena hitrost, alkohol ter nepravilna smer vožnje. In kako to, da je nesreč vsako leto več, ne glede na akcije, kot sta »Nula nula šofer«, »Štirideset dni brez alkohola«? Mladino učimo, kako nevaren je alkohol – pa sploh še nimamo vozniškega izpita in nismo še nikoli na lastni koži občutili posledic prekomernega pitja. O varni vožnji raje učimo starejše, ki so večkrat odgovorni za marsikatero smrt. Nam bo vsega dovolj takrat, ko se bomo vsako jutro zbudili v morah, ki nas bodo opominjale: »Glej na cesto, ne v telefon.«

Največja ironija pa je, da povzročitelj umre in so mu prihranjene vse muke na tem svetu. S tožbami in pogrebom se bodo ukvarjali svojci, samo da počiva v miru. Tista nič hudega sluteča žrtev, ki je bila – kot radi rečemo – ob napačnem trenutku na napačnem kraju, pa preživi. Če ima srečo, jo zadržijo nekaj tednov v bolnišnici, nato pa se vsakič, ko sede v avto, spomni svojih skoraj zadnjih trenutkov na tem svetu. Lahko pa ostane do konca življenja na invalidskem vozičku. Kje je pravica na tem svetu? Kje dobro res premaga zlo? Kdo bo enkrat za vselej ljudem dopovedal, da alkohol in telefon med vožnjo res ne gresta skupaj? Zakaj se podre svet tisti osebi, ki je spoštovala prometne predpise?

Seveda pa ni vse tako črno-belo. Slovenija je glede na povprečje 51 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev po izboljšanju prometne varnosti v primerjavi s preteklimi leti v evropskem vrhu. Morda se gre zahvaliti dobremu izobraževanju voznikov in nadzoru, ki prispeva k umirjanju prometa, ali pa dejstvu, da želimo »zmagati« na evropski lestvici statistike prometne varnosti.