Običajno upokojenci niso tisti, ki bi povzdignili glas. A zdaj so protestirali po vsej Franciji, ker je vlada tistim, ki dobijo več kot 1289 evrov neto prihodkov na mesec, teh pa je 60 odstotkov, povečala njihove prispevke za 1,7 odstotka teh prihodkov in s tem zmanjšala njihovo mesečno kupno moč za vsaj 20 evrov, prav tako je do leta 2019 zamrznila pokojnine. Toliko bolj so nezadovoljni, ker so zaposleni ohranili svojo kupno moč. Opozicija se strinja z upokojenci, da se jim godi velika krivica, in jih podpira. Predvsem desničarski republikanci v njih vidijo svoje potencialne volilce.
Upokojence je na protestih podprlo osebje iz upokojenskih domov, ki zahteva več sredstev, saj očitno v teh ustanovah država poskuša čim bolj varčevati kljub temu, da se bo število Francozov, starejših od 85 let, v naslednjih tridesetih letih povečalo z 1,5 milijona, na pet milijonov! V upokojenskih domovih pa je – po zadnjem parlamentarnem poročilu – že zdaj dvakrat premalo osebja, tako da so razmere za delo zelo zahtevne.
Macron za medgeneracijsko solidarnost
Sicer je bil Macron že v predvolilni kampanji zelo odkrit, ko je na primer 15. marca lani dejal: »Zaposleni dajejo denar za pokojnine.« Torej je prednostna naloga ta, da Francozi delajo in da gre gospodarstvu dobro. Upokojenci, ki vendarle v povprečju živijo bolje od drugih Francozov (v Franciji upokojenci pomenijo polovico kupcev avtomobilov!), trdijo celo, da jim Macron jemlje, da bi povečal kupno moč zaposlenim. Menijo, da so si, potem ko so delali 40 let, zaslužili pokojnino, kakršno imajo.
Macronu očitajo zlasti, da razpihuje medgeneracijski konflikt, ko želi izboljšati slab položaj mladih v škodo upokojencev. V resnici je med volilno kampanjo dejal, da so mladi brezposelni potisnjeni na rob družbe in da jim hoče pomagati, pri čemer je pozival k medgeneracijski solidarnosti. Vsi njegovi predhodniki v Elizejski palači pa so sprejemali ukrepe v prid upokojencem. Nihče od prejšnjih predsednikov pri pokojninski reformi, ki je zaradi staranja prebivalstva nujna, ni hotel niti malo zmanjšati kupne moči upokojencev. Macron pa je zahteval, da tudi upokojenci, ki imajo veliko pogosteje kot zaposleni svoja stanovanja, nekaj prispevajo. Sicer jim je obljubil, da bo v zameno za višje prispevke odpravil davek na prebivališče. A to se do zdaj ni zgodilo, ker so se uprli župani, ki jim je ta davek glavni vir prihodka.
Lani tri četrtine upokojencev za Macrona
Vsekakor protesti upokojencev niso nepomembni, saj ti pomenijo 16 milijonov volilcev, to je tretjino, poleg tega se bolj kot mlajši udeležujejo volitev. Med drugim so leta 2007 omogočili zmago Nicolasu Sarkozyju. Maja lani pa je 76 odstotkov Francozov, starejših od 65 let, v drugem krogu predsedniških volitev volilo za Macrona, to je deset odstotnih točk več, kot je bil zanj delež glasov vseh Francozov. Od januarja pa je Macron pri starejših od 65 let izgubil že devet odstotnih točk podpore.
