Nova zakonodaja med drugim kriminalizira nezakonito prečkanje meje in uvaja ukrepe za hitrejši izgon tistih, ki si po oceni oblasti ne zaslužijo mednarodne zaščite oziroma so ekonomski migranti. Maksimalni čas, kako dolgo lahko migrante zadržujejo v pripornih centrih, se podaljšuje s 45 na kar 90 dni.
Vlada poudarja, da reforma ustvarja ravnotežje med »učinkovitostjo« in »človečnostjo«, saj da na primer omogoča hitrejšo pridobitev azila tistim beguncem, ki dejansko bežijo pred vojnami in represijo. Poleg tega omogoča hitrejše združevanje družin mladoletnih beguncev in boljšo integracijo prišlekov. Tisti priseljenci, ki so upravičeni do t. i. subsidiarne zaščite, ne pa tudi do statusa begunca, pa bodo smeli po novem v državi ostati dlje časa.
Notranji minister Gerard Collomb je ob predstavitvi še poudaril, da Francija, ki je lani prejela rekordnih 100.000 prošenj za azil, svojo migracijsko politiko preprosto mora uskladiti s politikami drugih evropskih držav, sicer ji grozi, da postane »zadnje pribežališče«. Ob tem je spomnil, da lahko v državah, kot so Nemčija, Danska in Nizozemska, migrante v priporu zadržujejo kar 18 mesecev.
Francoski parlament bo o novi zakonodaji odločal aprila
Sama razprava naj bi trajala več tednov. Tako leva kot desna opozicija pa sta jo že pred samo objavo napadli - prva kot prestrogo in preveč kaznovalno, druga kot preveč ohlapno in popustljivo.
Priseljevanje je sicer v Franciji vroča tema, pri kateri politične točke pridobiva predvsem skrajno desna stranka Nacionalna fronta. Zloglasno Džunglo, begunsko taborišče v Calaisu, so sicer leta 2016 podrli, a to ne pomeni, da se v upanju, da jim vendarle uspe priti v Veliko Britanijo, ob obali še vedno ne zbirajo številni mladi Afričani in Azijci. Macron je že vse od lanske izvolitve pod pritiskom, da mora zaostriti svoja stališča na tem področju, piše francoska tiskovna agencija AFP.
