Mraz, ki se ga nekateri veselijo, spet drugi pa ga sovražijo, s seboj prinaša tudi številne nevšečnosti, na katere večina sploh ne pomisli. Pa saj nanje tudi sami ne bi, če se zadnje tedne ne bi družili s štirikolesnikoma, ki se ob besedici mraz prestrašita. Z razlogom. BMW i3 in i3s namreč poganja elektrika, mraz pa je njen veliki sovražnik, saj baterijo hitro prazni, to pa se pozna pri manjšem dosegu. Ali prevedeno, v mrazu je uporabnost električno gnanega avtomobila občutno zmanjšana. To pa pomeni, da boste avto morali polniti pogosteje. In vsaj v našem primeru je to predstavljalo oviro, visoko oviro. Živimo namreč v blokovski stanovanjski soseski, kjer polnilnih postaj ne poznajo. Na srečo pa smo ugotovili, da je v bližini trgovina, kjer sta dve polnilni postaji, ki večinoma samevata, in tako rešili zagato glede polnjenja. Hkrati pa dobili več kot zgovoren podatek, kako malo je električnih vozil na slovenskih cestah. Bavarci se hvalijo, da ima i3 realen doseg 200 kilometrov, in ko boste avto napolnili, za kar so potrebne slabe štiri ure in vas bo glede na zmogljivost baterije stalo približno en evro, se bo izpisala ta številka. Kako blizu ali daleč boste oddaljeni od dvestotice, pa je seveda odvisno od vašega načina vožnje in že omenjenih zunanjih temperatur. V tednu, ko so se spustile močno pod ledišče, je bil doseg vsega 80 kilometrov, v spomladanskih razmerah pa skorajda 100 kilometrov več. To pa nam je za naša (pri)mestna pohajkovanja več kot zadoščalo.
I3 in i3s sta brata, ki ju ločijo »malenkosti«. Črka s pomeni več športnosti, tako vozilo krasijo športno podvozje, centimeter nižja oddaljenost od tal, širši blatniki in 20-palčna lita platišča. Še največja pa je sprememba pri moči električnega motorja: pri i3 je namreč 125 kilovatov (170KM), pri i3s pa 135 (184). Priznati moramo, da je razlika na cesti komajda opazna, zgovornejše pa so uradne številke. Tako močnejši i3 do stotice pospeši v 6,9 sekunde (šibkejši v 7,3), maksimalno hitrost pa ima zavoljo dosega omejeno na 160 km/h (šibkejši na 150). Precej večja pa je zato razlika pri ceni, in sicer kar 3700 evrov. Glede na to, da sta serijski opremi enaki, prav tako doseg (oba sta imela enako baterijo), doplačilo ni smiselno.
Električni štirikolesniki so na slovenskih cestah eksoti, konec leta 2017 jih je bilo registriranih približno 1200, i3, ki je lani našel 94 kupcev, pa tega ne bo spremenil, pa čeprav voznika navduši. Njegova osnovna cena okoli 40 evrskih tisočakov pač ni primerna za denarnico povprečnega Slovenca in tega ne spremeni niti 7500-evrska subvencija, ki je je kupec deležen. Dejstvo je pač, da govorimo o avtu, ki po merah spada v razred majhnih (dolžina 4,01 metra), a mu moramo priznati, da je nekaj posebnega. Ne zgolj zaradi zunanje oblike, ki opazovalca ne pusti hladnega, in električnega motorja, ki zaradi obilice navora naravnost navduši s pospeševanjem; to spominja na športni avto. I3 je posebnež tudi zavoljo tako imenovanih samomorilskih vrat, pri katerih se zadnja odpirajo v nasprotno smer, to pa prinaša nekaj težav, ko smo s prostorom omejeni. Dostop do zadnje klopi je sicer olajšan, ker ni osrednjega stebrička, so pa Bavarci vse skupaj močno zapletli, saj zadnjih vrat ni mogoče odpreti, dokler niso odprta sprednja. Razlog te zasnove je vsaj nam neznanka. Kot se nam je zdelo vse prej kot ergonomično, da je ročica samodejnega menjalnika za volanskim obročem, gumb za zagon motorja pa pritisnemo tako, da z roko sežemo skozi volanski obroč. Milo rečeno nenavadno.
Na zadnji klopi prostora seveda ni dovolj za kakšne gimnastične prvine, a dva povprečno raščena zemljana ne bosta imela težav pri tem, kam z glavo in nogami. Je pa zadnjo klop mogoče preprosto podreti v prid uporabnosti, saj nastane skorajda ravno dno, prostornina prtljažnika pa se z 260 poveča na močno uporabnih 1100 litrov, kar bo pisano na kožo dvema športno navdahnjenima uporabnikoma. Ta se tudi sicer ne bosta pritoževala, saj oprema razvaja, posebej omenjamo gretje sedežev, navigacijo, pametni tempomat in parkirno kamero. Več pa v sklepu.
