S parkiranjem avtomobilov je vedno križ. Mirujoči promet je namreč ena od rakavih ran sodobnega mestnega prometa, zato je urejenost tudi na tem področju nujna. Mnogi so zaznali, da je to lahko tudi dober vir zaslužka, a je tudi tako, da se vozniki velikokrat požvižgajo na pravila, oznake ali tudi povsem normalno zdravo pamet in vozilo pustijo, kjer se jim tisti trenutek zljubi. Za take primere so kazni edino pravo zdravilo. Žal pa velikokrat ne dosežejo svojega namena – ker jih nihče ne kaznuje. Kot lahko opažamo, se predvsem pred trgovinami in v nakupovalnih središčih kaos pri pakiranju razrašča in dosega že prav tragikomične dimenzije.
V trgovskem podjetju Hofer so na to temo odgovorili, da se zavedajo problematike nespoštovanja parkirnih pravil pred njihovimi trgovinami. »A žal so naše možnosti omejene in lahko le opozarjamo na nepravilno parkiranje in pozivamo k razumnosti do ostalih kupcev. Po zakonu o pravilih cestnega prometa namreč nismo pristojni za izvrševanje. Naši zaposleni posledično aktivno ne preverjajo, če so vozila parkirana pravilno. Hkrati opažamo, da se kupci medsebojno opozarjajo na tovrstne nepravilnosti, kar seveda pozdravljamo,« so še povedali pri Hoferju.
Policija lahko kaznuje, trgovci ne
Torej naj bi bili na potezi policisti in mestni redarji. Vesna Drole, vodja sektorja za odnose z javnostmi policije, je ob tem povedala, da so parkirni prostori na parkiriščih pred nakupovalnimi središči večinoma v zasebni lasti, vendar so v večini primerov dani v javni promet. »Zaradi tega sta za nadzor na teh parkiriščih pristojni tako policija kot redarji. Policisti redno dobivamo prijave nepravilnega parkiranja in se na njih tudi odzivamo. Če gre za prostor, ki je dan v javno uporabo, policist, ki kršitev tudi dejansko ugotovi, izreče ustrezni ukrep. Če parkirišče ni dano v javno uporabo, je stvar zasebnika, kako ureja promet na takem parkirišču, običajno so taka parkirišča zaprta z zapornicami,« pojasnjuje Vesna Drole. Podobno so povedali tudi na mestnem redarstvu občine Ljubljana, saj imajo redarji pooblastilo za izvajanje nadzora na občinskih cestah v naselju, vključno z nekategoriziranimi cestami, ki so dane v javno uporabo.
»Glede razlike med uporabo nekategoriziranih cest za javni promet in uporabo za lastne potrebe je treba upoštevati, da mora biti dovoz na nekategorizirano cesto, ki jo lastnik uporablja izključno za lastne potrebe, ostalim udeležencem v cestnem prometu prepovedan s predpisano prometno signalizacijo, lahko pa je preprečen z zapornico ali drugo fizično oviro. Poudariti je treba, da je le lastnik tisti, ki sme in lahko omeji uporabo zasebnega zemljišča ali nekategorizirane ceste, ki jo lastnik uporablja izključno za lastne potrebe, bodisi s prometno signalizacijo ali z drugo fizično oviro, kot na primer ograjo ali zapornico. Če tega lastnik ne stori, postane takšna nekategorizirana cesta površina, ki se uporablja za javni cestni promet, pristojnost nadzora nad slednjimi pa imajo tudi občinski redarji,« še pravijo na mestnem redarstvu Ljubljana in dodajajo, da sta po njihovih ocenah območji, kjer je nepravilnega parkiranja največ in je problematika tudi najbolj pereča, območji središča Ljubljane in okolica trgovskih središč.
Trgovska mreža Lidl se prav tako sooča s to problematiko. Eva Pečovnik iz korporativnega komuniciranja pravi, da so parkirni prostori za invalide v pristojnosti policije in redarstva. »Parkirni prostori za obiskovalce z otroki pa niso pravno urejeni in so predmet naše interne ureditve, določimo jih sami, z namenom zagotavljanja boljše nakupovalne izkušnje, zato jih tudi ne moremo zakonsko preganjati. Obiskovalce, ki kršijo pravila parkiranja, opozarjamo sami, prav tako si prizadevamo za večje ozaveščanje ljudi in spoštovanje predpisov, pristojni oddelek v našem podjetju pa tudi že obravnava pobudo o smiselnosti drugačne označitve tovrstnih parkirnih prostorov,« pravi Eva Pečovnik.
Večina predpise upošteva
Pri Mercatorju so mnenja, da je na parkiriščih podobno kot sicer v prometu: večina upošteva predpise in vozi varno ter obzirno, vedno pa se najde kdo, ki jih kdaj ne upošteva. Tanja Durin iz Mercatorja tako pravi, da zaznavajo neustrezno parkiranje tudi pri njihovih trgovinah: »Parkirni prostori so označeni, prav tako prostori, ki so rezervirani za invalide, in tisti, kjer parkiranje ni dovoljeno. Urejanje mirujočega prometa ni v pristojnosti trgovca, ampak v pristojnosti redarstva, ki edino lahko izda globo. Če se kdo v trgovini pritoži zaradi nepravilno parkiranega vozila, po ozvočenju v trgovini prosimo lastnico ali lastnika, naj vozilo umakne.« Če torej lahko razumemo odgovore odgovornih, potem naj bi policija in mestno redarstvo bilo pooblaščeno za izvajanje reda pri parkiranju, kako pa se to izvaja v praksi, verjetno vidijo številni obiskovalci trgovin in trgovskih središč vsak dan.
Slabih 34 odstotkov vseh kršitev s področja ustavitve vozil in parkiranja v mestnem redarstvu zaznajo na prehodih za pešce, na pločnikih in območjih za pešce. Nekaj manj, okoli 18 odstotkov letno, je kršitev, ko so vozila parkirana v nasprotju s prometno signalizacijo, posebna problematika pa so mesta za invalide, avtobusna in taksi postajališča, kjer je teh kršitev manj, kar pri mestnem redarstvu ocenjujejo kot določen »premik v vozniški kulturi«. Vseeno na leto v povprečju izrečejo dobrih 34.000 ukrepov na področju mirujočega prometa. Če bi se malce zazrli še v nakupovalna središča in pred trgovine, bi bila lahko ta številka tudi veliko večja. Vsaj tako govorijo družabna omrežja, na primer facebook, kjer obstaja stran Parkiranje mentalnih invalidov. Eden od uporabnikov je povedal: »Parkirati na prostoru za invalide ni le prekršek, je izzivanje usode, kot bi voznik ali voznica želela, da se pridruži tistim, ki nimajo toliko sreče v življenju s svojim zdravjem. Dodajmo k temu vse, ki parkirajo čez dva parkirna prostora in podobno, ter se vprašajmo, kakšno sporočilo s tem dajemo drugim, kako smo začeli živeti drug mimo drugega in kako nam je vseeno za sobivanje. Na spletu najdemo stotine posnetkov, ko zavestni ljudje vzamejo reči v svoje roke in sramota je tisto, kar žal premalokrat strezni vse tako imenovane mentalne invalide.«
