Časi, ko si je lahko vsak povprečno podučen in malce spretnejši lastnik avtomobila v primeru okvare sam zamenjal niti ne tako malo posamičnih sestavnih delov štirikolesnika, so že davno minili. Dandanes moramo na servis zaradi vsake najmanjše malenkosti, celo če želimo zamenjati le žarnico ali metlico na brisalnikih. Ko zaradi takšnih ali drugačnih razlogov napoči čas za menjavo katerega izmed obrabljenih ali nedelujočih delov, pa imamo lastniki štirikolesnikov več možnosti.
Te bi v grobem lahko razdelili na primerno, kakovostno in malce dražjo izbiro na eni strani ter sicer cenejšo, a manj primerno ali neprimerno možnost vprašljive kakovosti na drugi. A seveda ni vse le črno-belo, vse odtenke pa nam je prikazal Klemen Avguštin z akademije mreže avtomobilskih servisov Service MAXX. Ta pravi, da z izrazom »originalni nadomestni deli« opisujemo tiste, ki jih izdelajo proizvajalci, ki enake dele dobavljajo proizvajalcu vozil. Načeloma velja, da bi moralo biti mogoče enakost med delom, ki ga uporabijo za izdelavo vozila, in delom, ki je dobavljen kot originalen nadomestni del, dokazati. Nadomestni deli, pri katerih proizvajalci jamčijo za lastnosti in kakovost, enako originalnim nadomestnim delom, so »nadomestni deli ustrezajoče kakovosti«. To so deli, katerih kakovost ustreza tisti sestavnih delov novih motornih vozil, proizvaja pa jih lahko isti ali drugi proizvajalec, ob upoštevanju pogoja, da kakovost teh delov ustreza kakovosti originalnih sestavnih delov. V določenih primerih proizvajalci iste dele distribuirajo pod svojo oziroma od proizvajalca vozil neodvisno blagovno znamko, kakovost pa je, ob običajno nižji ceni, ustrezna. Kot »neoriginalne dele« oziroma kopije pa obravnavamo tiste, ki so v prodaji pri različnih prodajalcih nadomestnih delov in zanje ni možno pridobiti referenčnih certifikatov o kakovosti. Pri teh delih se pogosteje pojavijo motnje ob uporabi, življenjska doba je krajša…
Ozaveščenost vedno večja
Takšen je torej natančen pregled novih rezervnih delov, seveda pa moramo omeniti še rabljene. Avguštin pravi, da gre pri teh za širok pojem. »Določene dele oziroma sklope vozil, ki so se izrabili, na primer zavorna sedla, turbinski polnilniki, volanske letve, blažilniki, zaganjalniki, alternatorji, visokotlačne črpalke ter vbrizgalne šobe za goriva, se obnavlja na način, ki zagotavlja njihovo normalno uporabo. To pomeni, da navedene dele usposobljeno osebje v nadzorovanih razmerah razstavi, očisti, zamenja obrabljene komponente z novimi, ponovno sestavi, preizkusi in pripravi za ponovno uporabo. Lastnosti takšnih delov oziroma sklopov so praktično enake novim, le da so bistveno cenejši. Na tak način je 'recikliranje' delov sprejemljivo. V praksi pa seveda obstajajo tudi druge možnosti dostopanja do v osnovi predvsem dražjih delov oziroma sklopov vozila. Najpomembnejšo vlogo pri odločitvah zanje običajno igra cena, manj pa se upošteva vidike glede kakovosti uporabljenih nadomestnih delov,« je razložil Avguštin.
Novi ali rabljeni, na srečo se pomembnosti ustreznih rezervnih delov vedno bolj zavedamo tudi potrošniki. »Stranke za nadomestne dele, ki neposredno vplivajo na varnost vozila, raje plačajo malo več in so brez skrbi; tu imamo v mislih zavore, sklope pogonskih jermenov, vodne črpalke…« nam je povedal vodja poprodaje pri Summit avtu Tadej Gerič, ki pa dodaja, da do delov sumljivega izvora in kakovosti vseeno ni težko priti. »Ponudba je velika, posebno pa narašča spletna prodaja nekakovostnih delov, pri čemer se jih veliko uvozi s Kitajskega,« opozarja Gerič, s katerim se strinja tudi Ivan Žak, ki je v Renaultu in Dacii odgovoren za varovanje intelektualne lastnine. Ta pravi, da je Slovenija zaradi svoje lege pogosto tranzitna država, skozi katero ponarejeni deli potujejo na druge trge. »Po naših izkušnjah se carina sicer izvrstno odziva in pogosto tudi drugim državam iz EU pomaga, da ponarejeni deli ne pridejo na njihov trg, a ti vsekakor še vedno najdejo pot tudi k nam. V praksi na tem področju najpogosteje srečujemo ponarejene karoserijske dele z vprašljivo kakovostjo.«
Ponaredki so nevarni
Iz vsega zapisanega ni težko razbrati, kateri rezervni deli so primerni in kateri ne, najpomembnejše splošno pravilo pa bi se torej glasilo, da v nobenem primeru ne uporabljate neoriginalnih delov oziroma kopij. Če sumite, da so vam takšnega namestili in vam ga predstavili kot primernega (kar se na žalost tudi dogaja), zahtevajte ustrezno potrdilo. V primeru, da vam tak del ponudi serviser sam, naj te vloge od tistega trenutka ne opravlja več, če se zanje odločate sami, pa razmislite, kakšne posledice ima lahko takšno početje. V prvi vrsti za vašo varnost in varnost potnikov, v drugi pa tudi za denarnico, saj se sprva najcenejši nakup na koncu večkrat izkaže za najdražjega.
»Kadar lastnik želi prihraniti z nakupom delov sumljivega izvora in kakovosti ter jih vgradi sam ali s pomočjo kakega 'garažnega' izvajalca, se večkrat zgodi, da se, ko se zadeva zaplete, vrne na uradni servis, kjer v najslabšem primeru ni potrebna samo menjava neustreznih delov, ampak je treba popraviti še kakšno novo škodo, ki se ob uporabi ustreznih delov in pravilni vgradnji sploh ne bi zgodila. Tak scenarij je na koncu za lastnika vozila daleč najdražji,« je še povedal Žak in ponazoril, kako nevaren je lahko vsakršen neprimeren rezervni del. »V Renaultovem laboratoriju so primerjali dva pokrova motorja. Na ponaredku se je že pred vgradnjo opazilo začetke korozije, zaradi napačnega materiala, jekla namesto aluminija, pa je bil še enkrat težji od originala, ni se dovolj dobro prilegal h karoseriji, ni imel vgrajenih ustreznih pregrad ali pa so bile vgrajene nepravilno… Tak motorni pokrov je lahko ob trčenju zelo nevaren za voznika ali pešca.«
