Zagotovo se je vsak, ki se tako ali drugače poklicno ukvarja z avtomobili, med različnimi debatami že srečal z vprašanji sogovornikov v smislu, kateri avto je najboljši. Ali pa katerega bi mu priporočili kupiti. Jasno, gre za na videz povsem enostavni in logični vprašanji, težava pa je, da enoznačnega odgovora na prvo žogo tako rekoč nimata. Dejavnikov, ki vplivajo nanj, je namreč enostavno preveč. Prvi, nemara najpomembnejši, je seveda cenovni okvir, drugi pa namembnost avtomobila – ga bo novi lastnik potreboval le zase, za par ali družino, se bo z njim vozil zgolj po mestu ali tudi na daljša potovanja, bi kdaj pa kdaj z avtom rad zavil tudi z urejenih cestišč, ima nemara težave s hrbtom in se težko usede v nižji avto… A tudi ko dobimo odgovore na vsa ta in številna druga vprašanja, na površje nikoli ne priplava le en kandidat, temveč se jih izlušči vsaj nekaj objektivno zelo podobno priporočljivih, ki jih potencialni lastnik pač mora spoznati sam. Kakor koli, v tem smislu je precej lažje odgovoriti na malce drugačno, a vseeno podobno vprašanje, ki ga sicer slišimo redkeje, tu in tam pa vendarle. Lažje zato, ker je popolnoma subjektivno, glasi pa se, kateri avtomobil je najlepši. Vsaj za nas je namreč odgovor že slabih 15 let enak – mercedes CLS.
Ljubezen do materialnih stvari naj sicer ne bi obstajala ali pa je vsaj nekaj povsem drugega od tiste prave, a vseeno bi lahko v tem primeru uporabili rek, da je bilo naše spoznavanje s CLS ljubezen na prvi pogled. Štirikolesnik, ki je združeval dva svetova, limuzino in kupe, iz česar je kakopak nastala štirivratna kupejevska limuzina, je bil pač nekaj novega, svežega in je tako atraktiven, da si lepšega avta pač nismo znali zamisliti. In če lepoto že želimo objektivizirati – ravno mimo tudi nismo ustrelili, saj so ga med najlepše uvrstili tudi številni strokovnjaki (drugi oblikovalci in ljubitelji oblikovanja). A vendar je novi CLS v tretji generaciji, ki jo je s svojo ekipo zakrivil slovenski oblikovalec Robert Lešnik, še lepši in še atraktivnejši. Pa bodi dovolj o njegovi lepoti, opisovati jo je namreč precej težko. Naj o njej raje govori fotografija...
Ste si ga ogledali? No, verjetno se strinjate, da je res pravi štirikolesni lepotec, dobra novica pa je, da se podobna zgodba nadaljuje tudi v notranjosti. Še več, skrb za vsako najmanjšo podrobnost je dejansko osupljiva. Vsak kos usnja, vsak šiv, barvne kombinacije – vse je brezhibno. Prav takšno, kot je tudi upravljanje vseh možnih funkcij (in teh je zares ogromno) na dveh velikih zaslonih, desnega s pomočjo vrtljivega gumba in levega, tistega za volanom, s pomočjo stikal in dveh drsnih ploščic na volanskem obroču. In da ne boste mislili, da o podrobnostih govorimo kar tako počez, omenimo le eno – ko pri klimatski napravi povišamo ali znižamo temperaturo, se v odvisnosti od tega okrogle prezračevalne šobe obarvajo bodisi rdeče bodisi modro. Skratka, voznik se v takšnem avtomobilu, tudi če ima slab dan, takoj počuti bolje, ob zagonu motorja se mu nemudoma nariše nasmešek na obraz in prsti ga kar zasrbijo, da bi avto pognal med ovinke. Ravno to smo sami tudi storili po zavitih katalonskih cestah v okolici Barcelone.
Pa smo nato med vožnjo tudi uživali? Neizmerno! Položaj za volanom in vozne lastnosti CLS so navdušujoči, in čeprav avto v dolžino meri le dober centimeter manj od petih metrov ali pet centimetrov več od predhodnika, takšnega občutka ne daje, saj se giblje spretno kot mačka. In ko smo že pri centimetrih: medosna razdalja je z 2,94 metra za 7 centimetrov daljša kot pri predhodniku, kar se na zadnjih sedežih (ti so po novem trije, tudi zasilni sredinski) pozna pri prostoru za noge, medtem ko je davek prelepi nizki silhueti pač treba plačati pri tistemu za glavo, a za povprečno visokega človeka tudi pri tem ne bo niti najmanjših težav. Kot jih ne bo niti za prtljago, ki spada v tak avto, torej razne kovčke in potovalke. Osnovna prostornina namreč znaša 520 litrov, seveda pa so ti litri za večje predmete in tiste nepravilnih oblik omejeni zaradi ozke odprtine.
Vse doslej opisano seveda ne bi veljalo prav nič, če ne bi bilo podprto s primerno motorizacijo, a da ne bi bilo, se pri mercedesu seveda sploh ne gre bati. Na začetku bo vse skupaj sicer omejeno na precej močne motorje, štirikolesni pogon in seveda 9-stopenjski samodejni menjalnik, dvokolesni pogon in šibkejše različice pa bodo sledili kasneje. To pomeni, da je CLS na začetku prodaje, ki se je tudi pri nas že začela, na voljo s trilitrskima 6-valjnima dizelskima motorjema, ki premoreta bodisi 286 bodisi 340 konjev moči (210 in 250 kilovatov), manjša posebneža pa sta bencinska 3-litrska 6-valjnika s 367 KM (270 kW) in kar 435 KM (320 kW) v različici 53 AMG (na voljo bo čez dva meseca). Obema namreč manjšo asistenco ponuja še tako imenovani električni sklop EQ boost z 22 KM (16 kW), ki pomaga pri pospeševanju, med vožnjo pa v določenih pogojih avtu omogoča celo krajše »jadranje« z izkoriščanjem prej nakopičene energije. Kakor koli, najugodnejši CLS s šibkejšim dizelskim motorjem stane 78.930 evrov, poznejše različice bodo tudi ugodnejše.
