Osem predsedniških kandidatov se je prebilo skozi sito ruske volilne komisije, med njimi pa ni doma in tudi na tujem najbolj prepoznavnega kritika in s tem morda edinega kolikor toliko vznemirljivega tekmeca sedanjega predsednika Vladimirja Putina Alekseja Navalnega. Ko so slednjega pred zavrnitvijo kandidature zaradi korupcijske obsodbe še zajemale javnomnenjske ankete, si nikoli ni zagotovil niti štiriodstotne podpore. Večinoma so mu pripisovale zgolj okoli dva odstotka, zato nekateri politični analitiki ocenjujejo, da zna odmevnejši uspeh doseči prav s pozivom na bojkot volitev, kot pa bi ga lahko s kandidaturo samo.
Za Putina in njegovo kremeljsko garnituro v celoti velja da bodo uspešni, če predsednik prepriča več kot dve tretjini volilcev, le-teh pa se volitev udeleži več kot 70 odstotkov. Na volilno abstinenco lahko bolj vpliva znani zmagovalec od samega poziva k bojkotu, še posebej pri tistih, ki so v anketah odgovarjali, da nimajo izbranega kandidata, takšnih pa je bilo v merjenjih po potrditvi kandidatne liste dobrih deset odstotkov, medtem ko je bilo tistih, ki so odgovarjali, da se volitev ne bodo udeležili ob uradnem začetku volilne kampanje sedem odstotkov, minuli teden pa če še okoli trije.
Pred finalom na Krim
Putin, ki edini kandidira kot neodvisni kandidat, se je zadovoljil z le enim predvolilnim zborovanjem, in sicer prvo soboto v marcu na moskovskem nogometnem stadionu Lužniki, ki je tudi največji v Rusiji. Udeležilo se ga je okoli 80.000 ljudi, med transparenti so prevladovali napisi »Za močnega predsednika« in »Za močno Rusijo«, sam pa se je obdal tudi z zmagovalno hokejsko ekipo na olimpijskih igrah v Pjongčangu. Ruski predsednik je opravil še predvolilni postanek na sporno priključenem Krimu, kjer so mu v sredo izkazali še posebno podporo. Putin v svoji zdaj že osemnajstletni vladavini z obvodom na premierski položaj zaradi ustavnega določila o največ dveh zaporednih predsedniških mandatih ni bil nikoli zagret za volilne kampanje. Tokrat pa je bil nekdanji uslužbenec tajne službe še bolj zadržan, saj je na omenjenem zborovanju množici namenil le šestminutni nagovor, obljubil Rusiji nove zmage in odšel, za njim pa tudi večina zborovalcev. Domači opozicijski in za njimi tuji mediji so nato poročali, da je bila za njihovo množično udeležbo zaslužna predvsem prisila vodilnih v državnih podjetjih in ustanovah.
