Skupek vseh drobcev iz vsakdanjosti, ki jo običajni mimoidoči spregleda, voajerski pesnik zazna, zajame, a hkrati tudi uredi v strukturo pesmi, kjer se drobci povežejo v smiselno, presežno entiteto, prepojeno s transcendenco bivanja in smisla. Zato po drugi strani drži tudi to, da je v Škrjančevih novih pesmih iz zbirke Dihaj kar precej vélike zgodovine iz sveta, »poškropljenega s krvjo in parfumom«, nad katerim »smo izgubili kontrolo«, le da se ta enakovredno in brez izstopanja umešča v verigo intimnih doživetij. To je zagotovo izmuzljiva pesniška pozicija, ki avtorja ohranja

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.