Sčasoma, ko so krompir vse bolj cenili, je koleraba tonila v pozabo in iz kuhinj skoraj izginila, danes pa kuharski mojstri iz nje pripravijo prav slastne zalogaje. Ob kolerabi, pa naj bo še tako lepa, si lahko predstavljamo kakšno finejšo persono, ki viha nos ob misli, da bi bilo treba snesti kaj takšnega. Le malo ljudi namreč ve, kako zdrava je in kako jo lahko uporabimo. Ima nežen in značilen okus, ki ga dajo gorčično olje in nekatere druge hranilne snovi. Poleg tega je preprosta za pripravo, uporabimo pa jo lahko v zelo različnih receptih, saj lahko pod kuhalnico pravega mojstra razvije prav imenitne arome. V vsakdanji kuhinji jo pripravimo denimo v zelenjavni juhi, za okus jo dodamo goveji, uporabimo jo namesto krompirja za pire ali celo v obliki pomfrita (na fotografiji). Iz nje lahko pripravimo različne omake ali enostavne samostojne jedi. Ena najznamenitejših slovenskih jedi na žlico je bloška trojka, ki jo pod različnimi imeni (kavla, olerava…) kuhajo od Notranjske do Bele krajine. Kot razkriva ime, je sestavljena iz treh obveznih in osnovnih sestavin: kolerabe, krompirja in fižola, ki jim lahko dodamo korenje, začinimo in zabelimo jo s sušenimi ali prekajenimi mesninami. Kolerabo in krompir narežemo na kocke in ju damo kuhati s čez noč namočenim fižolom in izbrano mesnino. Na koncu primešamo na oljčnem olju zarumenjeno žlico moke z mleto papriko in paradižnikovo mezgo. Ljubitelji peresno lahkih jedi bodo iz kolerabe pripravili karpačo. Mladi kolerabi obrežemo trši olupek, jo z ostrim nožem narežemo na čim tanjše, milimetrske rezine, posujemo z nekaj sesekljanimi lističi poprove mete in nastrganim parmezanom ter pokapamo z oljčnim oljem. Ljubitelji jedi z manj ogljikovimi hidrati si lahko pripravijo sotirano kolerabo z jajcem na oko… Če nam enostavne jedi ne uspevajo, jih zlahka malenkost zapletemo in pripravimo lazanjo, kot jo narekuje današnji recept.
Kolerabna lazanja
500 g rumene ali zelene kolerabe, 400 g koromača, 350 g kuhanih listov za lazanjo, 100 g gorgonzole ali ovčjega rokfortskega sira, 100 g bohinjskega sira, 2 domači čebuli, 80 g orehovih jedrc, ekstra deviško oljčno olje, morsko sol, sveže zmleto mešanico poprov, 2 stroka domačega česna, 1 šopek peteršilja. Za bešamel še 5 dl mleka, 50 g masla, 50 g gorgonzole ali rokfortskega sira, 2 žlici polnozrnate moke, morsko sol, muškatni orešček, sveže zmlet beli poper v zrnu.
Kolerabo olupimo in narežemo na kocke, koromač očistimo in razpolovimo, odrežemo oleseneli kocen in narežemo na kolesca. Orehe grobo sesekljamo, peteršilj osmukamo in drobno sesekljamo. Čebulo sesekljamo v posodo z nekaj žlicami hladnega oljčnega olja, pristavimo in popražimo. Dodamo sesekljan česen. Ko zadiši, primešamo narezano kolerabico in koromač. Med občasnim mešanjem pražimo deset minut. Medtem za bešamel razpustimo maslo in na njem med mešanjem svetlo opražimo moko. Med mešanjem postopno prilivamo mlačno mleko in zavremo. V omaki razpustimo gorgonzolo in previdno začinimo s soljo, poprom in ščepcem sveže ribanega muškatnega oreščka. Opraženi zelenjavi primešamo sesekljane orehe in peteršilj, blago solimo in popramo. Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Medtem naribamo bohinjski sir. Ustrezen globoki pekač rahlo namastimo in po dnu namažemo z delom bešamela. Nanj po plasteh naložimo testenine, po četrtino zelenjavne mešanice, malo gorgonzole in po nekaj žlic omake, da porabimo vse sestavine. Na vrhu naj bo plast testa, omake in gorgonzole. Vse skupaj potresemo z naribanim bovškim sirom in za dobre pol ure porinemo v segreto pečico, da se zlato zapeče. Postrežemo kot samostojno glavno jed s sezonsko solato, v butičnejših količinah lahko tudi kot toplo predjed.
