Odnos med znanostjo in vero je bil od nekdaj kočljiv. Nekoč si je cerkev lastila primat nad pojasnjevanjem sveta, ki ga je sčasoma vse bolj prevzemala znanost. A ta še vedno ne zna pojasniti vsega in do tedaj bo vera obstajala, sta prepričana dr. Ambrož Kregar in dr. Rok Pestotnik, znanstvenika, ki sta bila pripravljena spregovoriti o svojem odnosu do vere.
Znanstveniki, ki odkrito verujejo, povečini niso pripravljeni govoriti o tem. Je verovanje med znanstveniki postalo tabu? Oba najina sogovornika pravita, da to ne drži. Kot poudarita, so preveč zaposleni s svojim delom, da bi se pogovarjali o takem vprašanju, ki za samo raziskovanje ni pomembno.
Pestotnika, ki je doktoriral iz fizike, zaposlen pa je na Inštitutu Jožefa Stefana, kjer se ukvarja s študijem razpadov mezonov B in D, čezmerno izkazovanje vere odvrača, medtem ko Kregar, ki se ukvarja z raziskovanjem vodikove gorivne celice, z vernimi čuti neko globljo povezanost. Opaža, da mladi na vprašanje izkazovanja vere gledamo drugače kot starejši, ki so še vedno pod vplivom Jugoslavije, v kateri vera ni bila stvar, o kateri bi odkrito govorili.
Nastanek človeka najkočljivejše vprašanje
Oba se strinjata, da gre pri veri za zasebno zadevo, o kateri govoriš samo takrat, ko na to nanese pogovor. Pestotnik, ki pogosto dela v tujini, pravi, da z znanstveniki iz drugih držav, ki so drugačne vere, brez težav sodeluje, da pa se izogibajo vprašanjem, pri katerih se njihova mnenja razhajajo. »V vsakem primeru je treba pustiti vsakemu, da dela, kar hoče, ter predvsem poudarjati strpnost do drugih.«
Znanstveniki ločijo osebno življenje od poklicnega, a je pri nekaterih vejah znanosti to težje. Rok Pestotnik kot primer omeni teorijo o nastanku sveta, Ambrož Kregar pa vede, ki se ukvarjajo s človekovo psiho in mišljenjem, kjer znanost ne more priti do natančnih in nedvoumnih spoznanj.
Ravno nastanek človeka je največji predmet spora med vero in znanostjo. Vera podpira idejo o kreacionizmu, znanost pa evolucijo. Ko smo o tem povprašali sogovornika, sta oba smeje odgovorila, da tukaj veri ne moreta slediti. Da na nekaterih področjih knjiga, stara 5000 let, ne more imeti prav – in da se tega zavedajo. Vendar pa po nekem naključju še vedno sledi enakemu postopku: najprej svetloba in tema, nato nebo, voda, rastline… Kot to povzame Ambrož Kregar: »Če si odprt, lahko med znanostjo in vero najdeš več vzporednic kot razhajanj, vse pa je odvisno od človeka in tega, kako si bil vzgojen.«
