Kakršno koli delo, ki ga opravljamo, nas spodbuja k bolj aktivnemu življenju tako kot tudi k socializiranju. Ne samo mladi, temveč vsi posamezniki naj bi strmeli k temu, da lastne frustracije in povpraševanja skozi talente in medije, ki so nam na voljo, manifestiramo prek dela, ki ga radi opravljamo. Tako delo nas izpolnjuje in zadovoljuje, kot tudi poda smisel našemu življenju.

Pred industrijsko revolucijo je bilo kariernih možnosti okoli dva tisoč, danes je ta številka zaokrožena na pol milijona. Freud je mnogokrat govoril o paradoksu izbire in prav ta povzroča preglavico današnji mladini. Paralizira nas nešteto število opcij – anksioznost, strah in zmeda nas privedejo k temu, da najraje ne izberemo nobene. Seveda ni nujna izbira ene, ampak to, da poskušamo več različnih možnosti. Pričakovanje, da gimnazijci, ki končujejo svojo gimnazijsko pot, približno vedo, na katerem področju si bodo izoblikovali kariero, je nesmiselno.

O prihodnosti trga dela lahko le domnevamo in dejstvo je, da prihajajo drastične spremembe. Mladina, ki sedaj vstopa v trg dela, bo večkrat zamenjala službo in karierno pot kot njeni predniki. Želja in sposobnost po učenju novih veščin bosta ključni za prilagoditev s hitro spreminjajočim se svetom. Mladi, ki jih že zdaj spodbujamo h konstantnemu izobraževanju na različnih področjih ter k poskušanju in eksperimentiranju z novim, bodo torej dobrodošli v stalno spreminjajočem se svetu.

Delo je lahko zelo stresno in naporno, povzroča neprespane noči in anksioznost, vendar je delati to, kar imamo radi, ključno za polno in zdravo življenje. V zmernem delu in karieri, ki nam pristaja, se konstantno iščemo in dopolnjujemo, spoznavamo, znova in znova definiramo ter dokazujemo. Raziskovati in izumljati, ustvarjati. Kar dobri razlogi za obstoj.