Velikega upada števila mladih v cerkvi na Viču ne zaznavam, če odmislim na upad, povezan z rodnostjo. Mladi redno sodelujejo pri maši s petjem v zboru in branjem Božje besede, veliko je tudi ministrantov, ki patru strežejo pri maši. Srečujejo se tudi pri verouku ter sodelujejo kot animatorji na duhovnih vajah in poletnem oratoriju. Občasno se dobivamo z mladimi iz drugih ljubljanskih frančiškanskih župnij ob sobotah zvečer na večerih Frančiškanske mladine Vič, ko poleg svete maše mlade nagovori zanimiv gost, srečanje pa končamo s pogovorom in pogostitvijo. Poleg tega gremo tudi na izlete oziroma romanja, kolesarjenje, smučanje, poleti pa z otroškim zborom na morje. Številni so aktivni še pri skavtih.
Se vam zdi pomembno, da se mladi odločijo za vero, in kaj vse vpliva na to odločitev?Seveda se mi zdi pomembno. To je podobno, kot če bi me vprašali: Se vam zdi pomembno, da se mladi odločijo za srečno, polno, kvalitetnejše življenje? Vse to, pa naj verjamete ali ne, prinaša vera, ki kljub vsem našim pomanjkljivostim in padcem prinaša človeku trdnost, tisto razsežnost življenja, ki je običajno, biološko življenje ne da in ne more dati. Odločitev za Jezusa pomeni odločitev za dobro, kvalitetno, polno, globlje, realno življenje, ki ni brez problemov. Ampak vera pomeni, da v življenju nisi sam, saj imaš ob sebi stvarnika, tistega, ki je nad vsakim problemom in ki ima moč, da te potegne iz slehernega problema. Razlika je, ali sam s svojo inteligenco razrešujem probleme, se spopadam s težavami, izzivi, ali pa s pomočjo vere, ki mi daje širši (v)pogled na njih, da jih vidim z druge perspektive, ob tem pa mi daje moč, da jih lahko premagujem.
Bi lahko glede na današnje razmere napovedali, koliko bo vera pomenila ljudem v prihodnosti?V prihodnosti ne bo več tradicionalne vere, ki je pogosto tudi folklorna. Pri tradicionalnih kristjanih imam pogosto občutek, da vera ni del njihovega konkretnega življenja. K njej se skoraj ne obračajo, če se že, pa zelo redko, in to običajno takrat, ko imajo probleme. V prihodnosti bodo skupnosti verjetno manjše in vera tistih, ki si bodo vzeli čas na primer za obhajanje nedeljske svete maše, ko se bodo morali tudi pripeljati nekaj kilometrov do cerkve, bo bolj živa, osebna. Bog jim bo nekaj pomenil, njihov odnos do njega bo bolj tesen, zaupen, prijateljski, oseben.
Se vam mladi velikokrat odprejo in zaupajo osebne zgodbe?Odvisno od posameznika – nekateri se odprejo, drugi ne.
Ali mladi dejavnosti, ki jih Cerkev organizira, dobro obiskujejo in kako lahko mladi k njim pripomorejo?Nekatere so seveda dobro obiskane. Zdi se mi, da mora obstajati zdravo ravnovesje med aktivnostmi, kjer gre za golo druženje mladih med seboj in pastoralnimi delavci, kjer so sproščenost, humor, igre…, in dogodki, kjer mora biti središče in cilj, da mladim omogočimo osebno srečanje s Kristusom. Kajti če slednjega ni, potem nismo doumeli, kaj je cilj pastorale mladih.
