Župnije za mlade organizirajo raznovrstne obšolske dejavnosti, kjer se lahko družijo in hkrati aktivno udeležujejo verskih aktivnosti. Vendar se udeležba mladih na njih razlikuje glede na to, ali so na podeželju oziroma v mestu.
Opravili smo pogovore z nekaj mladimi, ki obiskujejo verske dejavnosti v mestu in na podeželju. V mestu smo se pogovarjali s Tadejem Pancetom, Žigo Malijem in Ano Kozamernik. Na podeželju pa smo se pogovarjali z Aljažem, Tejo in Maticem Sečnikom.
V mestu se mladi radi udeležujejo verskih dejavnosti predvsem zaradi prijateljev in sproščenega vzdušja. Mladi iz mesta imajo med seboj nasprotujoče si predstave o tem, kako pogosto vrstniki s podeželja obiskujejo cerkev in kakšen je njihov odnos do vere. »Zdi se mi, da je na podeželju vera bolj sprejeta, več jih hodi k verouku in sodeluje v drugih dejavnostih,« pravi Ana Kozamernik, medtem ko Žiga Mali sklepa, da so na podeželju mladi manj vključeni v cerkev, »ker so dalj časa zdoma zaradi šole«. Mladi v mestu se po njunem mnenju ne sramujejo vere, problem pa je, da jim ob drugih dejavnostih ter šoli občasno primanjkuje časa za udeležbo pri mladinskem verouku.
Pogrešajo modernejšo glasbo s cerkveno tematiko
Na podeželju so Aljaž in Teja ter Matic Sečnik povedali, da so jih k veri pritegnili starši. V sklopu verskih dejavnosti v župniji Horjul se vsi udeležujejo nedeljske maše ter obiskujejo žive jaslice v lokalnem živalskem vrtu ali pa jaslice v Ljubljani. Aljaž in Teja pojeta pri cerkvenem zboru. Teja sodeluje tudi kot animatorka na oratoriju. Vsem se zdijo verske dejavnosti zanimive.
Kljub temu Matic izpostavlja potrebo po novejši, modernejši glasbi z versko tematiko. »Pri verskih dejavnostih me motita starokopitnost in slaba volja nekaterih duhovnikov, ki po mojem mnenju veliko mladih odvrnejo od vere,« dodaja Teja. Kot rešitev predlaga to, da bi župnijo občasno obiskal mlad kaplan ali duhovnik, ki bi znal k veri pritegniti predvsem mlade, željne sodelovanja v skupnosti. Aljaž in Matic soglašata, da je verne mladine v mestu manj.
»Po mojem mnenju se v mestu večinoma samo starejša populacija posveča veri. Mlajši se raje posvečajo drugim stvarem oziroma hobijem,« meni Aljaž. V župnijah na podeželju pogosto ni dovolj velikih generacij za organizacijo mladinskega verouka, zato verna mladina po osnovni šoli nima več rednih druženj zunaj cerkvenih maš in pevskega zbora.
