»Enostavno tekmujem maksimalno dobro, kot v tem trenutku lahko glede na trenutne sposobnosti. Jasno, vedno bi bilo lahko bolje glede streljanja, a še raje bi videl, da bi se še tekaško počutil bolje,« je Jakov Fak potožil po nedeljski tekmi skupinskega starta v Kontiolahtiju, potem ko je z 12. mestom zaključil finsko biatlonsko postajo svetovnega pokala. V Kareliji je z dvema uvrstitvama izven deseterice izgubil tretje mesto v skupnem seštevku. Rus Anton Šipulin in tudi olimpijski prvak v sprintu Arnd Peiffer sta imela boljši izkupiček. Predvsem pa sta v boljši tekaški formi. Srebrni olimpijec iz Pjongčanga je tekaško za kakovostni razred nižje od decembrskega nivoja, kar ga skrbi pred preostalimi petimi posamičnimi tekmami v norveškem Oslu in ruskem Tjumenu. Jakov Fak se zaradi izkušenj iz sezone 2012/13, ko je prav v finišu izgubil mesto med elitno trojico, zaveda, da je tekaški nivo domala najpomembnejša prvina, s katero ima veliko več manevrskega prostora za končni obračun zime. »Če bi si tekaško opomogel, bi že na start prišel v boljšem izhodišču. Upam, da so današnji zadnji kilometri nakazali boljše dni. Če bo zares bolje, pa bomo videli šele po počitku pred tekmami na Holmenkollnu,« upa Fak.
Taktično modro potezo je naredil Martin Fourcade. Zaradi težav je izpustil tekmo sredi tedna, vrnil pa se je na skupinski start in z drugim mestom, za Avstrijcem Eberhardom, zaokrožil izjemno tekmovalno leto. Od lanske tekme na Finskem 11. marca je bil na zmagovalnem odru na vseh posamičnih tekmah, ki jih je startal. S tem drvi po zgodovinski sedmi zaporedni kristalni globus. Kontiolahti je jeznega obraza zapuščal Klemen Bauer. Kot prvi rezervist je do zadnjega čakal na morebitno odpoved katerega od biatloncev elitne trideseterice za skupinski start, a je ni dočakal. Na sprintu je bil kot 19. le za 0,5 sekunde počasnejši od Američana Nordgrena, ki je kot zadnji dobil priložnost.
