Ker je pozneje v Novicah začel objavljati tudi prispevke s področja leposlovja, politike in kulture, zraven pa še krajše prispevke iz različnih slovenskih krajev, je časnik leta 1849 preimenoval v Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči ter leta 1956 v Novice s podnaslovom gospodarske, obertniške in narodne. Kmetijstvo in obrt sta zanj namreč predstavljala temelj gospodarstva. Ves čas, od začetka izdajanja časnika do svoje smrti leta 1881, je pri Novicah (brezplačno) deloval kot urednik in glavni novinar. Nasvete kmetom je pisal v enostavnem, kar se da razumljivem jeziku, kar so pri pisanju prispevkov upoštevali tudi preostali sodelavci. Tudi zaradi tega so imele Bleiweisove Novice pomembno vlogo pri utrjevanju slovenske miselnosti in slovenskega knjižnega jezika, ki takrat sicer še ni bil poenoten.
Kakošno poslopje je za kmeta naj bolje?
Perva pogodba je, da je kmetijsko poslopje bolj po potrebah, kakor po kakem ličnem načertu vredjeno, ktero bi res utegnilo razveseljevati okó popotnika, pa bi zraven moglo biti ozir kmetijskih opravil nezmerno pomanjkljivo.
Ni tedaj nikakor zadost, da tisti, ki hoče v tej reči kaj koristiti s svojim svetom, le poverh nekoliko pomanjkljivo pozna kmečko življenje, temuč treba je, da on umno pregleda krajne okoljšine in se v duhu v posamne zadeve prestavi, ki navadno ali saj mnogokrat kmeta obdajajo.
Slamnate strehe res niso ognja varne, pa če niso preblizo skupaj, in če je kaj drevja vmes, je to dobra bramba v nesreči ognja. Kerme za konje in drugo živino ni nikdar dobro med ozidjem in pod opeknato (cegelnato) streho hraniti, kjer se zastran preobilnega močernega zraka, ki iz strešnih opek in zidu puhtí, pohabí redivna moč in prijeten slad naj boljše klaje.
Kar se mene tiče, bi nikdar, kadar se da prebrati, klaje za svojo živino ne kupoval iz zidanih shramb, ktere so pokrite z opekami, ker sem vidil, da je drugač zdrava živina, uživaje kermo iz imenovanih shramb, začela pešati in bolehovati. V tistih krajih, kjer burja s snegom kadi, bi kmet celó dobrotnika preklinjal, ki bi mu zastonj hlev z opekami ali ceglom pokrival,
1
) kjer je klaja spravljena.Za kmeta je brez dvoma slamnata streha, ki je solnce ne prešine, ker skoz njo burja ne dežja ne snega ne snuje, naj rabljivša, in pa tudi si jo kmet doma prideluje vsako leto sproti in na poslednje mu služi v kaj dobro steljo.
Ako kmet hoče, da ga ne bo enkrat nenadoma kmetija obdelala, naj marljivo pazi na svoje strehe, če so tudi verh slabega poslopja, da bo vsako luknjico precej zakerpal, in da bo njegovo poslopje še toliko časa previselo, da se on za zdelovanje prilično preskerbi z vsemi potrebnimi rečmi. Zanikerneža, ki zanemarja popravljati svoje strehe, včasi kaj hudo pobera,
2
) ki mora poslopja staviti v neprejetni dobi, kader so žitnice prazne, kadar se delavci težko dobivajo, kader ni beliča v žepu, in kader morda ga tare še kaka druga nadloga!Dasiravno kmet, kterega prihodki so radi kaj pičli, včasi zdeluje svoje poslopje, ki ga je pod streho spravil, po več let, in v njem popravlja in preziduje, vendar je treba, da on popred vselej na mošnjo pogleda, koliko je v njej in kako globoko se bo smelo va-njo seči, da ne bo sebe in svojih otrok v revšino spravil.
Kdo izmed vas, misleč stolp zidati (Luk. 14), se popred ne vsede in ne prerajta za zdelovanje potrebnih potroškov, da drugi, ki vidijo, da je temelj uložil in ni mogel zdelati, ga zasmehovaje ne poreko: »Začel je zidati, pa ni mogel zveršiti!«
Nečimerna obleka, s ktero se kaka prismojena deklina šoperi, ali pa kak prikurjen hlapčon baha, ni znamnje keršanske omike, temveč se le tudi pogreša. Pač res bi tisti nespameten bil, ki bi mislil, da je tisti kmet dober, ki si je zdelal drago in ošabno poslopje, ktero mu nič ne nese dobička in na posled ga še mora dolžnikom prepustiti.
Za kmeta, ki mu nič obresti ne nese, je preobilno zdelovanje poslopij le lepa kerpa na sterganem plajšu. Kadar kmet njive dobro gnoji, drevje zasaja, travnike zboljšuje i. t. d., takrat se pridnega kmeta skazuje, – če pa zemljišče zanemarja, ki ga edino živi, in čez svoje potrebe hišvanje izdeluje, je podoben bedaku, ki mreže plete, s kterimi misli ribe po zraku loviti.
Ne bilo bi mi ljubo, ako bi kdo moje misli napačno razlagal, kakor da bi jaz kmetu, ki večidel le od zemljišča živi, kake gerde podertine in gnjusobne berloge v stanovanje priporočal.
Med ošabnim poslopjem, ki je za kmeta predrago in ga spravi v revšino, in med poslopjem, ki je njegovim potrebam v vseh zadevah primerjeno, je velik razloček. Tudi ošabno in predrago poslopje je včasih polno nesnage, pa tudi za kmeta po njegovih zadevah permirjeno pohištvo utegne lepo snažno biti.
Kmet naj posebno gleda in skerbi, da bo tista stanica, v kteri se pozimi prebiva, lepo svitla, da so okna in vrata dobro zaterjene, in da peč ne tiči vsa v zidu in da ni predebelo ometana, ki je res terdna, pa vsako zimo kakih 5 sežnjev derv več požre, kar je kmetu velika škoda in vendar se zravno kaj slabo greje.
Pametno je in se tudi lahko zahteva, da se po premožnih mestih, tergih in sploh po vseh tistih krajih, kjer se je nadjati gotovih in stanovitnih obresti, napravljajo krasno oblikane hiše, terdne shrambe in drage poslopja. Ako bi kdo tiste živali, ki nimajo perut, silil po zraku letati, bi se zoper najmodrejšega Stvarnika puntal.
Neki ud kmet. družbe.
1
Se že zaterdi streha, da sneg skoz-njo ne kadi, če se deske pod opekami pribijejo: – al deske revnemu kmetu ne rastejo na polji. – »S snegom kadi« tukaj pomeni to, kar na Gorenskim »mede« – mede pa tukaj pomeni »sneži« ali »sneg gre.«
2
»Ga pobera«, okrog Vača in na Moravškem pomeni: »Terda se mu godi; bo težko izhajal; bo kmalu obnemogel.« Pis.Novice, 3. marca 1858
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
