Kaj je ravno tistega leta botrovalo tej odločitvi, je pri tako veliki časovni oddaljenosti težko reči. V nekaterih tedanjih časnikih so zapisali, da je bilo razlog za to nekoliko nepričakovano potezo državnega vodstva (nepričakovano zato, ker se je zgodila med, in ne na koncu šolskega leta, kar bi bilo bolj pričakovano) v tistem času ne najbolj prijateljsko razmerje med Jugoslavijo in Vatikanom, drugi pa so zatrjevali, da naj bi šlo zgolj za uresničitev ustavnega določila o ločitvi države in Cerkve. Pri tem naj bi sledili podobnim odločitvam nekaterih držav razvitejšega zahodnega bloka. Če pogledamo današnje stanje v Evropi, ugotovimo, da je verouk bodisi v konfesionalni obliki bodisi v kakšni »mehkejši« različici ostal v šolah večine evropskih držav.

Vatikan z borbo proti Titovi Jugoslaviji ne misli odnehati

(…) O odnošajih med cerkvijo in državo je ljubljanska »Ljudska pravica« objavila članek, ki predočuje vzroke boja med njima, oziroma o vzrokih boja cerkve proti novi Jugoslaviji. Ker je informativen, ga tu objavljamo.

Glasi se:

Pri nas v Jugoslaviji, zato tudi v ljudski republiki Sloveniji, je pravica do veroizpovedi, do vsake veroizpovedi, torej tudi do katoliške, zakonito zajamčena. Te pravice se verniki v polni meri poslužujejo. Nemoteno opravljajo vse svoje verske obrede. (…)

Navzlic temu imamo pri nas Vatikanu bolj kakor svoji državi in domovini zveste škofe in duhovnike, ki so jim vse te pravice, vse te verske svoboščine še nezadostne; Vatikan in njegovi zvesti služabniki zahtevajo, naj bi imela pri nas cerkev tudi vse nekdanje privilegije. Hoteli bi imeti velika cerkvena posestva, hoteli bi imeli prvo besedo v državi, zlasti pa so si vtepli v glavo, da so edini, ki bi smeli vzgajati naše otroke. (…)

Proletarec, 6. februarja 1952

Vatikan noče sporazuma

piše Soča. Beograjska vlada je baje že lansko leto sklenila sporazum s predstavniki srbske pravoslavne cerkve glede njenih odnošajev do države. Podoben sporazum je bil sklenjen menda tudi z muslimani. Tak sporazum je vlada ponudila tudi zastopnikom katoliške cerkve v Jugoslaviji. Člani cirilmetodijskega društva v Sloveniji in številni drugi duhovniki so se izrazili, da bi bil tak sporazum dobrodošel. Vodstvo katoliške Cerkve v Jugoslaviji pa tak sporazum odklanja, čeprav bi prinesel cerkvi in duhovnikom številne ugodnosti. Potom tega vodstva zahteva Vatikan v Jugoslaviji, tako vsaj trdi Soča, posebne privilegije zase, kakršnih ne uživa katol. cerkev niti v Ameriki, Švici, Franciji ali po drugih državah. (…)

Po sedaj veljavnem redu v katoliški Cerkvi je sklepanje sporazumov med državo in katoliško Cerkvijo pridržano edinole sv. stolici (cfr. can. 255 ter 263). Zato nima Titova vlada prav nič opraviti z duhovniki in niti s škofi, še najmanj pa z izobčenimi duhovniki, kot so nekateri člani Cirilmetodovega društva, temveč edinole s sv. stolico, če želi urediti odnose med cerkvijo in državo. (…)

Glede sporazuma s srbsko pravoslavno cerkvijo naj Soča ne pozabi, da je moskovski patriarh sklenil sporazum celo s Stalinom in da zato ni nič čudnega, če ga je srbski patriarh sklenil s Titom. (…)

Zato naj bo Soča lepo tiho, da se ne bo smešila.

Katoliški glas, 14. februarja 1952

Šola in cerkev

Z odredbo Sveta za prosveto vlade LRS je s pričetkom drugega šolskega polletja ukinjeno poučevanje verouka v šolskih prostorih. S tem je verouk prenesen tja, kamor spada, to je v cerkev.

V zvezi s to odredbo pa imajo posamezni starši, sicer dobro namerni, toda konzervativno misleči, svoje pomisleke, češ kdo bo sedaj skrbel za moralno vzgojo naših otrok. Reakcionarji pa prišepetavajo — čeprav je njim prava človeška etika in morala deveta briga — glej, otroci bodo brez verouka podivjali… (…)

Ločitev cerkve od šole ni torej popolnoma nič novega. Edino, kar lahko ugotovimo, je to, da tudi v teh državah niso otroci podivjali. In zakaj bi morali prav pri nas? Tendenca takih govoric je več kot očitna! Zagrizeni sovražnik delovnega ljudstva, klerikalizem, bi si zopet rad utrl strugo na svoj mlin. (…)

Savinjski vestnik, 16. februarja 1952

Izvajanje ustavnega načela o ločitvi cerkve od države v Jugoslaviji

BEOGRAD, 21. – Nekatere tuje novinarske agencije so pred dnevi objavite vest, da nameravajo jugoslovanske oblasti zapreti katoliške in pravoslavne bogoslovne fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. To vest je izkoristil sovražni tisk, češ da je to nov dokaz o preganjanju duhovnikov in cerkve v Jugoslaviji. (…)

Vsi ti ukrepi pa ne pomenijo omejitve verskega udejstvovanja, temveč samo uresničenje ustavnih načel, ki predvidevajo popolno ločitev cerkve od države, načel, ki so izvedena v mnogih naprednih državah na zahodu kot na primer v Franciji, ZDA in drugod. (…) Veronauk pa se lahko nemoteno poučuje v cerkvah, toda le pod pogojem, da se ne zlorablja za širjenje propagande proti državnemu redu v Jugoslaviji. Duhovnikom, ki bodo pouk veronauka zlorabljali v nedemokratične politične namene, bo ljudska oblast odvzela pravico pouka. (…)

Primorski dnevnik, 22. februarja 1952

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si