Ala Kušnir, izzivalka iz križank

Ala Šulimovna Kušnir se je rodila v Moskvi leta 1941. Kot večina povojnih sovjetskih šahistov je bila deležna dobre šahovske izobrazbe in to se je preslikalo v njen slog igre: igrala je soliden, trd pozicijski šah, a z napadalnimi vložki, ki jih je prinesel razvoj ženskega šaha v 60. letih.

Pri 22 letih je v Bakuju osvojila žensko prvenstvo SZ, nato pa še kandidatski turnir. Pred njo je bila le še leto starejša svetovna prvakinja Nona Gaprindašvili. Leta 1965 sta se pomerili v Rigi. Ala je visoko izgubila. Ženskih turnirjev je bilo takrat malo, ob rednih dvobojih med SZ in Jugoslavijo le kak turnir v obeh državah. Redke priložnosti na Zahodu je Kušnirova izkoristila in po novi kandidatski zmagi v Subotici je leta 1969 znova izzvala Nono. Ta je naslov branila doma, v Tbilisiju. Ala je začela podjetno; dvakrat je povedla, a se je Nona vrnila, nato pa le našla razpoke v igri izzivalke. Za tolažbo si je Ala priigrala zlato na olimpijadi v Lublinu. Še tretjič zapored je potrkala na vrata raja: v dvobojih je opravila z Nano Aleksandrijo in Tatjano Zatulovsko in se leta 1972 – spet v Rigi – pomerila s prvakinjo. Tokrat je izgubila le za točko, a ni bila res blizu uspeha.

Kot mnogi je imela dovolj sovjetskega režima in se je pridružila skupini legalnih judovskih emigrantov v Izrael. Zdaj je več igrala na Zahodu in leta 1976 končno postala velemojstrica, obenem pa – ob bojkotu ekipe SZ – osvojila zlato na olimpijadi v Haifi. Čeprav se ji je obetala uspešna akademska kariera profesorice numizmatike v Tel Avivu, je še enkrat jurišala na šahovski prestol. V finalu izzivalk je njeno pot prekrižala mlada Maja Čiburdanidze. Spet je bil usoden slab začetek, nekaj zmag je ostalo le za tolažbo in spomin – to so bile zadnje partije Ale Kušnir. Umrla je leta 2013.