Objava neobvezujočih priporočil o odnosu do simbolov fašizma in komunizma, ki jih je v letu dni pripravil svet hrvaške vlade za soočanje s posledicami nedemokratičnih režimov, je samo pokazala, kako močno je razdeljena hrvaška družba glede ustašev in partizanov. Največ nesoglasij je povzročilo priporočilo, da je sprejemljiva omejena uporaba ustaškega pozdrava Za dom spremni (Za dom pripravljeni).
Svet na približno 30 straneh svojih sklepov, ki so naslovljeni Dokument dialoga, poudarja, da je javno izpostavljanje simbolov ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH) nedvomno v nasprotju s hrvaško ustavo. Toda »uradna toleranca sicer neustavne prakse« pri uporabi zloglasnega ustaškega pozdrava bo v skladu s priporočili izjemoma obstajala pri žalnih slovesnostih za pripadnike Hrvaških obrambnih sil (HOS), ki so se bojevali med domovinsko vojno, čeprav je jasno, da si ti niso izmislili pozdrava, temveč so glavni ideologi in mnogi pripadniki te paravojaške organizacije zavestno prevzeli ustaško dediščino in jo še danes poudarjajo na vsakem koraku.
Neodločni Plenković
Ravno zapleti s spominsko ploščo HOS, ki so jo s spornim ustaškim geslom postavili v Jasenovcu leta 2016 v spomin na enajst svojih umrlih pripadnikov med vojno na Hrvaškem, so lani pripeljali do odločitve premierja Andreja Plenkovića, da ustanovi svet, ki bi priporočil, kako naj se v družbi postavijo do nedemokratičnih režimov. Splošna politična ocena je, da so se priporočila pokazala zgolj kot Plenkovićev alibi za neodločnost, ki jo imajo za značilnost premierjevega načina vodenja vlade. Ob objavi dokumenta tako ni izrecno povedal, ali bodo ploščo HOS odstranili ali pustili v Novski nedaleč od Jasenovca, kamor so jo premestili lani jeseni zaradi pritiskov javnosti. Kot je mogoče razumeti, bo plošča ena od izjem, ker gre za dediščino domovinske vojne. Tako je ustaštvo umito skozi domovinsko vojno, kar je v skladu s prizadevanji skrajno desničarskih revizionistov, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z zlomom NDH pred več kot 70 leti.
Ustavni strokovnjaki kritični
Premierjevega stališča do uporabe pozdrava niso dobro sprejeli ne koalicijski partnerji HDZ v vladi, ne stranka HNS, ne poslanci srbske in italijanske manjšine, ki zagotavljajo vladno večino v parlamentu. Nezadovoljna je tudi opozicijska skrajna parlamentarna desnica, ker svet v priporočilih ne nasprotuje rdeči zvezdi.
S priporočili ne soglašajo niti najbolj priznani hrvaški ustavni strokovnjaki. Medtem ko eni trdijo, da so ustavne izjeme mogoče, ker priporočila zelo natančno in ozko določajo uporabo ustaškega pozdrava, drugi menijo, da gre za »gnili kompromis«, ki zanemarja ustavo. Trdijo, da ne more biti nekaj sočasno razglašeno za ustavno in protiustavno. Poleg ustaških simbolov so kot neustavni brez izjeme v dokumentu omenjeni nacistični, fašistični in četniški simboli kot tudi tisti, ki so jih uporabljali v samooklicani Republiki Srbski krajini.
Hrvaška ustava in zakoni jasno določajo sankcije za izpostavljanje ustaških simbolov, a je bila pravosodna praksa nedosledna v vrsti primerov, od shodov ustaških privržencev sredi Zagreba prek spornih Thompsonovih pesmi do klicanja ZDS na športnih priredbah. Zdi pa se, da je vlada za razjasnitev dilem izbrala zapletenejšo pot, ki za zdaj ne pelje proti končni spravi. Povrhu so tudi pustili na stežaj odprta vrata opazkam iz drugih držav, da se Hrvaška v javnem prostoru nikakor ne more do konca odpovedati hipoteki neslavne hrvaške zgodovine iz druge svetovne vojne.
