Preventivne dejavnosti in ozaveščanje ob svetovnem dnevu ledvic bodo izvajali pod geslom Vključi se, ceni se, opolnomoči se, s čimer spodbujajo ženske, da se borijo za svoje zdravje, je pojasnil nefrolog mag. Vladimir Premru iz UKC Ljubljana, predstavnik Slovenskega nefrološkega društva, ki skupaj z Zvezo društev ledvičnih bolnikov Slovenije in sekcijo medicinskih sester v nefrologiji pripravlja preventivne dejavnosti. Poudarjajo pomen zdravja žensk tudi za prihodnje rodove: »Ženske, ki so slabše hranjene in ki imajo ledvično bolezen, rojevajo manjše otroke, ti imajo manj ledvičnih telesc in so bolj nagnjeni k razvoju ledvičnih bolezni. Tako se bolezni prenašajo iz generacije v generacijo.«
Naloge ledvic
Ledvice v telesu vzdržujejo normalno količino in sestavo telesnih tekočin, izločajo v vodi topne odpadne presnovke, skrbijo za ravnovesje mineralov, kislin in baz, urejenost krvnega tlaka in proizvajajo nekatere hormone. Ledvična bolezen povzroči izgubo teh funkcij.
Okvare ledvic se pogosto pokažejo dokaj pozno: zgodnji znak je povišan krvni tlak ali penast urin, količina urina običajno ni zmanjšana. Na ledvično bolezen posumimo tudi, če je urin temen, krvavkast, če mora človek velikokrat ali malokrat na vodo ali če opazimo otekanje ali porast telesne teže. Ledvično delovanje se slabša postopno; zdravniki delovanje ocenijo s formulami ali neposredno izmerijo. Opazijo lahko tudi nepravilno sestavo urina, če v njem najdejo beljakovine ali krvničke, saj teh celic v urinu pri zdravih ledvicah ni. Spremembe v tkivu ledvic lahko odkrijejo tudi s preiskavami z ultrazvokom, rentgenom ali biopsijo ledvic.
Kadar okvara ledvic traja več kot tri mesece, jo opredelijo kot kronično. Kronična ledvična bolezen je dokaj pogosta, ima jo desetina ljudi, med njimi je več žensk kot moških. Vse pogostejša postaja pri starejših in jo ima vsak peti moški in četrta ženska po 65. letu starosti. Vendar pri ženskah slabšanje delovanja ledvic poteka v splošnem počasneje kot pri moških in redkeje napreduje do ledvične odpovedi. Ker narašča število starostnikov, bolnikov s sladkorno boleznijo in debelih – kar so vse dejavniki za nastanek kronične ledvične bolezni – pričakujejo, da bo teh bolnikov v prihodnje še veliko več.
Najpomembnejši vzroki za kronično ledvično bolezen so enaki kot ti, ki povzročajo okvaro žilja: povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, ateroskleroza. Tveganje za ledvične bolezni povečajo tudi prekomerna telesna teža, kajenje, jemanje protibolečinskih zdravil nesteroidnih antirevmatikov in diagnostične preiskave s kontrastom.
»Pomembno je, da ledvično okvaro odkrijemo čim bolj zgodaj. Tako imamo možnost, da izboljšamo delovanje ledvic ali upočasnimo njihov propad. Bolj ko zamujamo, hitreje pride do kronične ledvične okvare.« Zgodnje ukrepanje je pomembno tudi zato, ker so okvare ledvic povezane z okvaro žilja: po eni strani žilne bolezni vodijo v okvaro ledvic, po drugi strani tudi ledvične bolezni povečajo tveganje za srčno-žilne zaplete. S pravočasnim odkritjem in zdravljenjem ledvične bolezni lahko preprečijo tudi napredovanje srčno-žilnih zapletov.
V svetu ima končno odpoved ledvic približno 2,5 milijona ljudi, pri nas pa malo več kot 2000 bolnikov. Ti bolniki potrebujejo zdravljenje z dializo ali presaditev ledvice.
Posebnost ledvičnih bolezni pri ženskah
Nosečnost in kronična ledvična bolezen sta povezani: ledvična bolezen lahko vpliva neugodno na nosečnost, pri nosečnicah, ki imajo zaplete v nosečnosti, pa se lahko razvije kronična ledvična bolezen. V manj razvitih državah še vedno veliko nosečnic, ki imajo septični abortus ali obporodno krvavitev, ob tem doživi akutno odpoved ledvic. Na drugi strani pa v urejenem sistemu, kakršnega imamo pri nas, nosečnost omogoča, da odkrijemo nekatere dotlej neprepoznane bolnice z ledvično okvaro, je pojasnil Premru.
Kronična ledvična odpoved uresničitev želje po materinstvu precej oteži. Pri ženskah, ki se zdravijo z dializo, je sposobnost zanositve bistveno zmanjšana. Če zanosijo, je ob intenzivnem dializnem zdravljenju možna uspešna nosečnost. Ob presaditvi ledvice se sposobnost zanositve poveča. Bolnica s presaditvijo lahko o nosečnosti začne razmišljati leto ali dve po presaditvi, če nima posebnih zapletov pri zdravljenju. Nosečnost mora biti načrtovana in pod skrbnim nadzorom ginekologov, nefrologi pa morajo ustrezno prilagoditi imunosupresivna zdravila, ki jih bolniki jemljejo proti zavrnitvi presajenega organa.
Ženske so bolj kot moški nagnjene k okužbam sečil, predvsem vnetju mehurja. Neprepoznane in ponavljajoče se okužbe, ki prizadenejo tudi ledvice, lahko privedejo do kronične ledvične okvare. Pri ženskah v rodnem obdobju je tudi pogosta avtoimunska bolezen sistemski lupus eritematozus, ki pri polovici obolelih prizadene ledvice. Pri nosečnicah lahko pride do poslabšanja te bolezni in tudi kronične ledvične bolezni.
