Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Italiji kandidira tudi šest pripadnikov slovenske narodne skupnosti, a večina brez pravih možnosti za izvolitev. Še največ jih ima Tatjana Rojc, ugledna literarna teoretičarka in lanska dobitnica zamejske zgodovinsko-literarne nagrade grofa Emila in grofice Janje Auersperg za monografijo Tako sem živel: stoletje Borisa Pahorja. V Furlaniji-Julijski krajini (FJK) kandidira za sedež v senatu na listi vladajočih demokratov, čeprav sicer ne pripada nobeni stranki. »Glede na to, da smo vse povojno obdobje in pred fašizmom vedno imeli svojega predstavnika v Rimu, se mi zdi, da bi bilo leta 2018 katastrofalno, če bi se temu odrekli zaradi naših delitev ali drugih kandidatur, ki nimajo možnosti za izvolitev,« je za slovensko tiskovno agencijo nedavno pojasnila kandidaturo na listi stranke, prek katere se je na zadnjih volitvah v zgornji dom parlamenta uvrstila zamejka Tamara Blažina, ki tokrat ne kandidira.
Rim dosegljiv le Rojčevi
Na levosredinski listi Skupaj, a brez realnih možnosti za izvolitev, kandidirata dva tržaška Slovenca, deželni uradnik Giuseppe Prašel in podjetnik Franco Strain, prvi za poslanca, drugi za senatorja. Tudi levičarska lista Svobodni in enakopravni ima med kandidati za oba domova zamejska Slovenca Paola Vizintina in Fabrizia Dorbola, medtem ko še eno levo usmerjeno gibanje v FJK Oblast ljudstvu v poslansko zbornico kandidira Enrica Robazzo iz Gorice.
Lani sprejeti volilni zakon vsebuje določila, ki naj bi olajšala izvolitev slovenskih kandidatov v rimski parlament, kot to nalaga zaščitni zakon za manjšine iz leta 2001. Vendar je vse odvisno od naklonjenosti glavnih italijanskih strank in določitve volilnih okrajev, od katere je odvisno razmerje med številom volilcev večinskega naroda in manjšine.
Recipročnost stalnega predstavnika manjšine bi morala po mnenju Igorja Gabrovca, deželnega poslanca v FJK, ostati zahteva manjšine in matice, ne glede na to, da so evropske rešitve pri tem različne. Realisti pa kot glavni problem pri zagotavljanju slovenskega zastopstva v Rimu vidijo pomanjkanje ne toliko politične kot akcijske enotnosti manjšincev, ki na koncu razprši njihove volilne glasove.
Illy kot adut demokratov
Izvolitev Tatjane Rojc bo namreč dejansko odvisna tudi od manjšinskih volilcev. Najbolj elegantna pot v senat se ji resda obeta, če bi prvemu nosilcu z demokratske liste, znanemu novinarju Tommasu Cernu, uspel veliki met in bi bil za senatorja izvoljen v enem od enomandatnih volilnih okrožij v Milanu, kjer kandidira. A tam je zelo močna desna sredina, zato je malo verjetno, da bi dolgoletni borec za pravice LGBT-skupnosti, ki zase pravi, da je radikalec in antifašist, res uspel in bi bila posledično Rojčeva na samem vrhu kandidatne liste demokratov v FJK. Toda demokrati so po zadnjih opravljenih javnomnenjskih anketah, katerih objave zadnjih 15 dni pred volitvami so prepovedane, lahko računali le z enim senatorjem, izvoljenim v večmandatnem okrožju. Vstop karizmatičnega nekdanjega tržaškega župana Riccarda Illyja kot neodvisnega kandidata v volilno tekmo v enomandatnem okrožju, a s podporo demokratov, bi po mnenju poznavalcev lahko pomenil dodano vrednost za stranko in s tem več možnosti za Rojčevo.
