Borut Bizjak je bil eden izmed vodilnih bančnikov Probanke. Ni bil zgolj dolgoletni direktor sektorja za poslovanje z gospodarstvom, kot družbenik in direktor Profectusa je bil tudi zastopnik podjetja, prek katerega je menedžment Probanke lastniško obvladoval mariborsko bančno ustanovo.
Bizjak je danes brezposeln. Občasno ga je mogoče videti, kako pomaga pri strežbi v gostinskem lokalu. Po propadu Probanke je dobil službo v banki, vendar jo je moral zapustiti, potem ko ga je na mariborskem okrožnem sodišču doletela obsodba. Zaradi poslovne goljufije je bil obsojen na pogojno kazen dve leti in osem mesecev zapora s preizkusno dobo petih let.
Oškodovanec presenetil
Višje sodišče je lani jeseni razveljavilo sodbo, obramba pa je z optimizmom stopila v ponovni prvostopenjski proces. Tudi zaradi okoliščine, da je pritožbeni senat terjal sojenje pred spremenjenim senatom – zdaj mu predseduje okrožni sodnik Danilo Obersnel. Oprostilno sodbo si Bizjak obeta tudi zaradi ugotovitve pritožbenega senata, da je oškodovanec – uspešni ruški podjetnik Mustafa Osmanović – v svojem pričanju izključeval kakršno koli goljufanje obdolženca. In da bi po njegovem prepričanju moral na zatožni klopi sedeti nekdo drug. Osmanović je kazensko ovadbo prvotno spisal zoper dolgoletno predsednico uprave Probanke Romano Pajenk. In ne zoper Bizjaka.
Na današnjem uvodnem naroku za glavno obravnavo pa se je dogodil preobrat. Osmanović je bistveno zaostril svoje očitke, poleg tega je v spis vložil zahtevek, v katerem od Bizjaka terja skoraj pol milijona evrov.
Osmanovićevo podjetje Mega-Metal je bilo 20 let zvest komitent Probanke. Ko je jeseni 2011 Banka Slovenije zaostrila kapitalske zahteve in je terjala devetmilijonsko dokapitalizacijo, ga je poklical Bizjak. Bančnik je sledil navodilu uprave, da naj med komitenti poišče nekoga, ki bi sodeloval v dokapitalizaciji.
Bizjaku je uspelo prepričati Osmanovića, da kupi za pol milijona evrov delnic. Luka Moljk iz specializiranega tožilstva je prepričan, da je bančnik zavestno zavedel Osmanovića. Izročil mu je namreč dokument, v katerem je navedel, da si bo banka prizadevala v roku leta dni najti kupca za delnice. Čeprav izjava ni bila zavezujoča, je Osmanoviću zadoščala, saj je Bizjaku zaupal. Kupca oziroma strateškega vlagatelja pa ni bilo. Leta 2013 so delnice Probanke doživele izbris, banka pa je šla v likvidacijo in v izbris.
Osmanović se je zavedal, da je bil nakup delnic po ceni 24 evrov stran vržen denar, je prepričan Bizjak. Kljub temu je bil pripravljen pomagati banki. »Nikoli mu nisem dal zagotovil, da bo dobil denar nazaj,« se je danes branil obdolženi. »Do mene tudi ni gojil zamer. Dejansko je bil jezen na upravo banke.«
Stoodstotno zaupanje
»Terjal sem pisno garancijo, da mi čez leto dni vrnejo denar. Brez nje ne bi bilo dogovora,« je danes izpostavil Osmanović. »Sem pa naredil napako, da dokumenta predhodno ni pregledal moj odvetnik.« Bizjaku je pač zaupal. »On pa do mene ni bil iskren. Zavajal me je, ko me je prepričeval, da banka stoji dobro in da zgolj potrebuje dodatni kapital.«
»S tem, kar ste zdaj povedali, ste me presenetili in razočarali,« mu je nato v soočenju dejal Bizjak. »Zakaj ste mi govorili, da bo banka 100-odstotno preživela?« je zanimalo Osmanovića. »Tega vam nisem nikoli zagotovil. Rekel sem vam, da stojimo solidno,« mu je odvrnil obdolženi.
