Županu Maribora Andreju Fištravcu je spodletel načrt, da bi investicijski načrt tako pomembne naložbe, kot je Mariborska knjižnica, ekspresno spravil skozi mestni svet zgolj z glasovanjem na dopisni seji. Nazadnje je moral upoštevati voljo večine svetnikov in včeraj popoldne sklicati izredno sejo mestnega sveta.
Na njej so po večurni žgoči razpravi vendarle sprejeli predlagani »dokument identifikacije investicijskega projekta« (DIIP), ki Mariborsko knjižnico umešča v nekdanjo stavbo Probanke na Trgu Leona Štuklja.
Projekt rešitve prostorske stiske osrednje mestne knjižnice, ki je najbolj obiskana kulturna ustanova v severovzhodni Sloveniji, že skoraj desetletje zaposluje mestno oblast. Doživel je prekletstvo vseh ambicioznih infrastrukturnih naložb evropske kulturne prestolnice 2012, ki so bile zasnovane razkošno in širokopotezno, nato pa so se druga za drugo sesule vase.
Mestna oblast župana Franca Kanglerja je hotela ubiti kar dve muhi na en mah, ko je leta 2008 objavila javni arhitekturni natečaj za prenovo in razširitev osrednje Mariborske knjižnice in ureditev Rotovškega trga z mestno hišo. Komisija je na vrh postavila idejno rešitev biroja Atelierarhitekti, mestne službe pa so začele voditi postopke za izpeljavo naložbe. Že kmalu je naložba trčila ob nepremostljivo oviro. Denar.
Med krizo načrtovali luksuzno gradnjo
V času, ko je finančna kriza kosila po vsem svetu, mariborsko gospodarstvo pa se je sesedalo samo vase, so na občini spisali projekt, ki bi stal kar 32,532.087 evrov. Okoliščina, da bi država prispevala 10 milijonov evrov, ni spremenila dejstva, da je bila naložba absolutno predraga. Zatem ko so jo občutno sklestili, se je projekt za zmeraj ustavil še pred izkopom gradbene jame. Izdaji gradbenega dovoljenja je ugovarjal eden izmed sosedov, pritožbeni postopek se je zavlekel, med tem pa je oblast prevzela vlada Janeza Janše, ki je prispevek ministrstva za kulturo varčevalno izbrisala iz državnega proračuna.
Ko je mesto leta 2014 naposled dobilo dovoljenje za gradnjo, je bila občinska blagajna prazna. Pri razreševanju tega problema je zatem vodilno vlogo prevzela »opozicijska« Stranka modernega centra (SMC). Vlada premierja Mira Cerarja je lani sprejela sklep, da je pripravljena prispevati 2,67 milijona evrov za novogradnjo knjižnice na Rotovškem trgu, ki je bila finančno skrčena na dobrih 15 milijonov evrov.
Fištravčevi pa so med tem že dobili drugačne zamisli, sklenili so namreč poiskati novo lokacijo in pozabiti prenovo mestne hiše ter Rotovškega trga. Sprva so razmišljali o selitvi v poslopje nekdanje Službe državnega knjigovodstva, nazadnje pa se je županat ogrel za upravno poslopje nekdanje Probanke na Trgu Leona Štuklja, ki je v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Prvotna občinska napoved, da bodo objekt dobili v last brezplačno, se je kmalu izkazala kot neuresničljiva. Iz investicijskega načrta izhaja, da znaša kupnina 5,9 milijona evrov. Denar bo občina bržkone zagotovila z najemom bančnega posojila.
Ministrstvo je župana postavilo na laž
Fištravec je pred časom dejal, da mu je o smotrnosti projekta, ki je ocenjen na 8,9 milijona evrov, uspelo prepričati tudi ministrstvo za kulturo. Županova trditev se je izkazala kot lažna. »Zanikamo trditev, da je Mestni občini Maribor že uspelo prepričati ministrstvo, da je lokacija nekdanje Probanke optimalna in rezervirana sredstva lahko preusmeri tja,« so ga demantirali v Ljubljani. Pred kakršno koli odločitvijo morajo namreč najprej preštudirati DIIP, ki jim ga občina doslej še ni posredovala.
Direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak je v preteklosti vztrajala pri prenovi objektov na Rotovškem trgu. Zdaj podpira selitev. »Prostori so v katastrofalnem stanju, vsak dan je slabše, zamaka na treh koncih zaradi počenih cevi, vse instalacije, tudi električne, so zastarele, zidovje je dotrajano in plesnivo, odtoki neustrezni,« je potožila. »Knjižnica je primerna za zaprtje. Tudi zato, ker po tehnični opremljenosti ne ustreza več nobenim standardom in za preostalo Slovenijo zaostaja za kakšnih 20 let.«
