Razširjeno je zmotno prepričanje, da gre za starodavno mehiško jed, na kar navsezadnje namiguje njeno izvirno ime. Dejstvo je, da gre za uradno jed zvezne države Teksas, kar je zapisal tamkajšnji zakonodajni zbor leta 1977 kot resolucijo številka 18. Že v časih, ko je naš Prešeren napisal Zdravljico, so namreč teksaški kavboji pripravljali nekakšen instantni obrok iz sušene govedine, loja, zdrobljene sušene paprike in soli. Vse to so močno stolkli v nekakšne nepokvarljive opeke, ki so jih na dolgih poteh lahko kadar koli vrgli v kotliček, zalili z vodo in skuhali, da je nastala enolončnica – čili. Leta 1880 so »skodelico rdečega«, kakor so jed imenovali v tistih časih, po deset centov prodajale »kraljice čilija« na stojnicah v San Antoniu. Obrok je vseboval še kos kruha in vodo. Prelomno je bilo leto 1893, ko so jed, kakršno poznamo danes, zelo uspešno predstavili na svetovni razstavi v Chicagu. Njena priljubljenost je vse odtlej rasla, eden njenih največjih oboževalcev je bil ameriški predsednik Lyndon B. Johnson. Ponujamo vam recept za njeno razkošno različico.
Bogat čili z mesom
400 g govedine kot za golaž, 400 g mlete govedine, 1 čebulo, 1 steblo pora, 1 velik korenček, 2 podolgovati rdeči papriki, 3 stroke česna, 250 g paradižnika v koščkih, 1 žlico paradižnikove mezge, 200 g kuhanega rdečega fižola, majhno pločevinko kuhanega koruznega zrnja, 8 žlic oljčnega olja, 30 g masla, 2,5 dl čiste goveje juhe ali jušne osnove, 4 dl rdečega vina, 2 dl (lahko cenejšega) viskija, 2 žlički naribane lupinice limete, morsko sol, sveže zmleti poper, 1 žličko mlete kumine, 1 zvezdasti janež, 1 šopek drobnjaka, 1 šopek peteršilja, 2 lovorova lista, nekaj svežih, najbolje raznovrstnih čilijev (količina po okusu).
Za marinado pristavimo 1,5 dl viskija. Ko zavre, ga zelo počasi kuhamo pet minut, da se malo zgosti, in zmešamo z litrom hladne vode. Meso narežemo na koščke in mariniramo čez noč. Mariniramo meso odcedimo in ga za dve uri potopimo v hladno vodo. Papriki spečemo v pečici, pečeni olupimo in narežemo na koščke. Por očistimo in čim bolj drobno narežemo. Korenček očistimo in zelo drobno narežemo. Meso dobro odcedimo, še enkrat operemo, osušimo in povaljamo v moki. V globlji široki ponvi na polovici olja v 2–3 etapah (da se nam ne skuha) temno popražimo meso. Shranimo ga na toplo, maščobo pustimo v ponvi. V večjem loncu pri visoki temperaturi na drugi polovici olja popražimo mleto meso, da tekočina povre. Med praženjem ga stremo, da ne ostanejo grudice. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Posušene ali sveže čilije zmiksamo na drobno; potrebujemo jih za eno žličko, lahko tudi več. Na hitro jih popražimo na maščobi od praženja mesa. Dodamo narezane čebulo, por in korenček. Zelenjavo med občasnim mešanjem počasi pražimo 10–15 minut, da nekoliko karamelizira. Česen olupimo in drobno sesekljamo. Skupaj s kumino in zvezdastim janežem ga stresemo na zelenjavo in zalijemo z vinom. Dodamo preostalega 0,5 dl viskija in paradižnikovo mezgo. Dobro premešamo in pustimo, da zavre. Dodamo popečene koščke mesa in oba lovorova lista. Počasi kuhamo pol ure, vmes po malem prilivamo čisto govejo juho. Primešamo odcejena fižol in koruzo, paradižnik, popraženo mleto meso in naribano lupinico limete. Vse skupaj počasi kuhamo še 15 minut. Drobnjak drobno narežemo in dodamo mesu, dodamo tudi narezane pečene paprike. Začinimo s soljo in poprom in kuhamo še pet minut oziroma toliko, da se omaka nekoliko zgosti. Peteršilj osmukamo in drobno sesekljamo ter ga skupaj z maslom primešamo mesu. Jed pustimo počivati vsaj eno uro, praviloma mora ohlajena v hladilniku počakati čez noč in jo naslednji dan pogrejemo. Vročo jed nadevamo v skodelice in po vrhu (po želji) posujemo z naribanim sirom čedar ter ponudimo s koruzno polento, pečenim krompirjem ali z rižem, lahko pa tudi s svežim kruhom ali tortiljo.
