Meta Černoga

"Ko se pogledam v ogledalo, se svojih triinšestdesetih let veselim. Sem zdrava, zato zadovoljna sama s seboj in imam dobro samopodobo. Vendar zdravje v starosti ne pride kar samo od sebe," pravi Emilija Pavlič, simpatična Primorka, rojena v Brezju pod Nanosom pri Postojni. Mnogi jo poznajo po njenih enostavnih receptih, v katerih ni eksotičnih stvari. Jedi pripravlja predvsem iz takšnih živil, ki so v našem okolju že dolga leta znana in zato tudi najbolj zdrava.

Pavličeva je bila med drugim tudi vodja prehrane in strokovna sodelavka v vrtcu Semedela pri Kopru, kjer je skrbela za zdravo prehrano otrok, zato je njeno največje veselje še vedno kuhanje za najmlajše, a pozna veliko prehranskih nasvetov, ki lahko koristijo tudi starejšim. Njena predavanja, ki jih ima po Sloveniji, so namenjena tudi tistim v zrelih letih.

Čeprav se mnogim zdi, da sedaj, ko so starejši, o kuhi in prehrani vedo že prav vse, kar je treba vedeti, se zdi, da mnogi še vedno kuhajo in jedo tako kot takrat, ko so bili stari dvajset, trideset let. Polni nakupovalni vozički industrijske hrane, gaziranih pijač in drugih živil, ki jih še mlajši težko prebavijo, zagotovo niso primerni za starejše.

"Za zdravo starost se trudim že vse življenje. Velikokrat si rečem, da nekaj smem, drugega pa ne. Energija pride in ostane v meni. Vse življenje ne uporabljam nobene kreme ne za obraz ne za roke, še manj za telo. Mogoče pa sem zato tako zdrava. Kreme mašijo kožo, koža je največji organ in mora dihati, je rekla moja mama, ki je ta nasvet že pred mnogimi leti prebrala prav v Nedeljcu. Preprosta podeželska ženska je bila, polna modrosti, preprostih misli in znanja. Njen lik mi je opora, ko sem utrujena in se mi ne ljubi kuhati. Tudi ona je bila velikokrat utrujena, vendar nikdar ni pozabila nase. Zato se tudi jaz potrudim, čeprav včasih težko, da prehitro ne bi bila otrokoma v nadlego in obveznost. Rada kuham, jem malo in dobro. Pijem veliko vode ali vode z limono. Čajev ne pijem. Jem mešano in pestro lokalno prehrano, če je le mogoče pridelano ekološko ali vsaj integrirano. Tu in tam spijem kozarček dobrega vina (le zvečer), kozarec mleka iz mlekomata in opravim veliko prostovoljnega dela. Zavedam se, da brez dajanja ni prejemanja, brez truda ni zdravja, brez zdravja pa ni srečne starosti," razkrije enostavne modrosti svoje vitalnosti.

Če pa je vse tako dobro…

Z leti se naše telo spreminja. Če to hočemo ali nočemo, tako pač je.

"Po štiridesetem letu bi morali jesti polovico manj hrane kot pri dvajsetih. Ljudje, ki se na te stvari bolje spoznajo kot jaz, nam svetujejo, da zato, ker se z leti spreminja tudi naša presnova. To so vedeli že naši starši, ki niso bili visoko ali kdove kako izobraženi. Jedli so zdravo, malo in redne obroke. "Mnogi nasvete, ki jih je sicer vse polno, le preberejo, kot bodo tudi tega, vendar pozneje rečejo, kaj morem, če je pa vse tako dobro. Opažam, da se starejši ne držijo mnogih koristnih napotkov, kako naj se pravilno prehranjujejo. Po mojih izkušnjah jedo preveč, premastno in zvečer prepozno. Po 18. uri je lahko samo še malo kave iz divke ali proje za miren spanec, pravijo nekateri starejši. Še bolje nič, da bo počitek lažji."

Seveda so izjema tisti starostniki, ki so zelo aktivni in potrebujejo več kot drugi, ki veliko mirujejo. Če veliko počivamo, mirujemo, potrebujemo zelo malo kalorij, več pa dobrih hranil, da ne opešamo, ne postanemo slabokrvni, utrujeni, brezvoljni.

S hrano tudi tekočina

Včasih je bila prehrana drugačna, drugačno je bilo tudi življenje. Naši predniki so delali fizično, veliko so prehodili peš, vendar kljub temu jedli veliko manj kot sedaj.

Dandanes bi morali vsi, še posebno starejši, prevzeti prehranjevanje "na žlico", je prepričana. Iz več razlogov. Eden je tudi ta, da s hrano hkrati zaužijemo tekočino, veliko manj solimo, ker solimo samo enkrat, porabimo manj vode in praškov za pomivanje posode. Torej, manj jedi je manj soli. "Za starega človeka je najboljša jed obara iz svežega mesa brez maščobe. Odlična jed, vam rečem. Primerna je v vseh letnih časih. Kislo zelje za joto narežemo na kratko, ker jemo z žlico, za segedin golaž ga ni potrebno rezati, ker ga jemo z vilicami. Ješprenj ali ričet, koleraba, fižolovka, so jedi, ki so okusne tudi brez mesa. Kjer je fižol, meso ni potrebno. Če pa kdo ne more brez mesa, je dovolj le kocka nemastnega pršuta, sušenega na zraku. Za starega človeka in otroke je prekajeno meso vseh vrst prepovedano! Če že, potem v zimskem času raje kupimo pečenico ali košček svežega mesa. Mesa naj bo malo, vendar naj bo kakovostno. Enkrat na teden je povsem dovolj. Govejo juho skuhamo le iz malo večjih koščkov mesa kot za golaž. Juha bo brez lojnate maščobe, kljub temu pa okusna. Zelenjavo damo kuhat v juho dvajset minut, preden je juha kuhana," naniza nekaj koristnih nasvetov, ki jih velja uporabiti v vsakdanji prehrani starostnikov.

Naribana zelenjava

Preveč je tudi kuhane in premalo sveže hrane. Svežina hrane ima za telo starejših zelo velik pomen. Starejši jedo tudi preveč kuhane hrane. "Pravijo, da zaradi slabega zobovja ne morejo gristi. Pa naj si zelenjavo narežejo na drobno, poparijo v vodi, da se zmehča. Jabolko, če je pretrdo, si sama naribam na stekleni ribež. Korenček in peso tudi, suhe hruške, suha jabolka, fige ali suhe slive dam v steklen kozarec, nalijem mlačno vodo, dodam malo medu in limone in imam ekološki kompot brez kuhanja. Po nekaj urah pojem še namočene mehke hruške. To je res čudovit napitek. Ko popijem vodo, si nalijem drugo. Tako bom delala, dokler bom zmogla. Zakaj bi kuhala kompot ali čaj? Škoda elektrike."

Ko kuha, je vedno obuta v zavezane čevlje, nikoli ne kuha v natikačih, kar svetuje tudi starejšim, saj mora biti varnost na prvem mestu.

Tudi sama ni najbolj navdušena nad mesom. Ni vegetarijanka, vendar ga uživa zelo redko in malo. Po njenem mnenju je meso v prehrani starejših najbolj pametno nadomestiti s fižolom, pozimi in spomladi s suhim, poleti in jeseni pa s svežim. Pa tudi z lečo, svežim ali suhim grahom, čičeriko, sojo v zrnju, vendar ne v instant obliki. V jedeh, v katerih so stročnice, mesa ni potrebno dodajati. Prehranska dopolnila so zanjo nepotreben strošek, zato se jim raje izogne, saj naravne vitamine in minerale zaužije le iz svežih živil. "Vse drugo je zavajanje. Tako mislim jaz, ker hočem vedeti, kaj jem. Ker nisem lena za kuhanje in nisem razvajena. V kuhanju in prehranjevanju najdem smisel, srečo in zadovoljstvo," še zaključuje.