Sporočilo kitajske državne tiskovne agencije je bilo kratko: centralni komite komunistične partije je predlagal spremembo ustave, tako da mandat predsednika in podpredsednika ne bi bil več omejen na dva zaporedna petletna mandata. To naj bi potrdili na letnem zasedanju ljudskega kongresa (parlamenta), ki se začne 5. marca. Posledice spremembe pa znajo biti dolgoročne. Kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu namreč odpira vrata za dolgoročnejše vodenje države.
Štiriinšestdesetletni Xi je bil oktobra lani drugič za pet let izvoljen za voditelja komunistične stranke (število mandatov na čelu stranke ni omejeno). Obenem so takrat potrdili njegov drugi petletni predsedniški mandat, ki se bo začel sredi marca. To bi pomenilo, da bi po obstoječih pravilih moral leta 2023 zapustiti predsedniški položaj in s tem tudi oblast, saj so funkcije predsednika države in šefa stranke ter vodje centralne vojaške komisije praktično združene v isti osebi.
Dengova misel preživeta?
Vedno sicer ni bilo tako. V času voditeljev Maa Cetunga in Denga Xiaopinga v letih 1943 do 1989 je bila predsedniška funkcija ceremonialna, zasedali so jo neizpostavljeni politiki. Šele leta 1993 so predsedniško in obe najvišji partijski funkciji združili v isti osebi. Takrat se je začelo tudi obdobje, ko so se kitajski voditelji po dveh petletnih mandatih poslovili v skladu z Dengovo mislijo, da državo primarno vodi stranka oziroma njeno kolektivno vodstvo, ne pa da je vodenje centralizirano okoli ene osebe. Tega sta se držala Xijeva predhodnika Jiang Zemin in Hu Jintao, ki sta se po desetih letih poslovila. Xi pa očitno razmišlja drugače.
Že doslej so bili opazni njegovi napori za centraliziranje oblasti. Xi je s političnega prizorišča sistematično odstranjeval tekmece, najpogosteje z obtožbami o korupciji, ki se je pred njim sicer izredno razpasla skupaj z notranjimi trenji v stranki, kar je partijo oddaljilo od ljudi, zato ima poskus centralizacije tudi precej zagovornikov. Analitiki so bili zelo pozorni tudi na to, da Xi ob prevzemu drugega mandata na čelu partije ni blizu sebe postavil nikogar od mlajše generacije, ki bi lahko bil naslednik. Lani so njegovo ime in politično misel zapisali tudi v temeljni dokument partije, s čimer so ga postavili ob bok Mau in Dengu.
»Prenos oblasti ni problem«
Xi je doma precej priljubljen, priznavajo mu zasluge za razcvet gospodarstva in za krepitev vloge Kitajske v svetu tako v politiki kot ekonomiji z njegovim projektom nove svilne poti na čelu. Kritiki trdijo, da stopnjuje cenzuro in oži človekove pravice. Pod njim je opazen tudi dvig kitajskega nacionalizma. Koliko časa bi lahko ostal na oblasti, ni znano. Državni Global Times denimo v uvodniku vztraja, da bo komunistična stranka še naprej sposobna opraviti prenos oblasti »v skladu z zakonom in mirno« ter da predsednik ne bo imel dosmrtnega mandata. Nič pa ne piše o tem, ali se bo Xi potegoval še za tretjega.
