Slovenska zagonska podjetja na leto zberejo okoli 100 milijonov dolarjev zagonskega kapitala, kar Slovenijo uvršča v sam vrh med državami jugovzhodne Evrope. Ta je sicer na zemljevidu sveta startupov še vedno precej nezanimiva, a to še zdaleč ne pomeni, da zagonska podjetja v tem delu stare celine nimajo visokega potenciala. Prav nasprotno, lanska prodaja podjetja Outfit 7 je dokazala, da tudi JV Evropa lahko ustvarja samoroge, kakor se imenujejo podjetja, vredna več kot milijardo dolarjev. Tako so prepričani v pospeševalniku ABC, kjer so skupaj z organizacijo EIT Digital naredili pregled ekosistema startupov v JV Evropi. Poleg Slovenije so pod drobnogled vzeli še zagonska podjetja na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Albaniji in na Kosovem.
Čeprav gre za države z različno razvitimi gospodarstvi, je ekosistem startupov JV Evrope odprt in povezovalen ter zato tudi uspešen in s tem postaja vzor sorazvoju gospodarstva in industrije v regiji, ugotavljajo v pospeševalniku ABC. »Gre za mešanico javnih in zasebnih partnerjev, startupov in hitrorastočih podjetij, raziskovalcev, tehnoloških strokovnjakov ter mladih podjetnikov z globalnimi ambicijami. In prav to je ključ za razvoj ekosistema startupov. Z nekaj popravki, sploh v privabljanju investitorjev, lahko Balkan postane naslednji Baltik,« je prepričan Aleš Pustovrh, soustanovitelj pospeševalnika ABC.
Najuspešnejši v privabljanju investitorjev
Morda se zdi, da države, zajete v poročilo pospeševalnika ABC, ne morejo slediti niti največjemu ekosistemu startupov v regiji – Bolgariji, kjer se lahko pohvalijo z več kot 3000 zagonskimi podjetji, a je treba poudariti, da so ta podjetja v bistveno zgodnejših fazah razvoja kot denimo slovenska in zato tudi zberejo manj kapitala. V enem letu namreč vseh tri tisoč bolgarskih startupov zbere približno toliko kot štiristo slovenskih zagonskih podjetij.
S Slovenijo na čelu imajo tako balkanske države odlične priložnosti za komercializacijo inovacij, ki prihajajo z univerz in javnih ustanov, za izkoristek izjemno močne skupnosti razvijalcev programske opreme ter za povezovanje pospeševalnikov in inkubatorjev za hitro rast podjetij. H koraku regije v ospredje ekosistemov startupov Evrope pa v zadnjem času pripomore tudi serija zelo uspešnih kriptofinanciranj, med katerimi prav tako vodijo slovenska zagonska podjetja.
Ta so se začela hitreje razvijati v zadnjih šestih letih, v zadnjih štirih letih pa so zbrala okoli 300 milijonov dolarjev tveganega kapitala. To je kar šestkrat več kot prej v vsem desetletju. A ni pomembno zgolj to, koliko tveganega kapitala privabijo slovenska podjetja, pomemben je tudi podatek, da je vse več startupov razvoj zmožno financirati iz lastnih prihodkov, brez pomoči tujega kapitala.
Hitra rast je omejena
Pa vendar ima tudi slovenski svet startupov svoje pomanjkljivosti in slabosti. Prva je denimo ta, da hitrorastoča podjetja zaposlujejo manj ljudi kot njihovi konkurenti v EU, kar predstavlja velik izziv pri podpori za rast poslovanja ter obenem prinaša višje tveganje za bankrot. Slovenski startupi imajo tako kar 15 odstotkov višje tveganje za bankrot kot primerljiva podjetja v EU, obenem pa imajo manj možnosti za hitro rast, ugotavljajo avtorji poročila o startupih JV Evrope. Poleg tega podatki kažejo, da so slovenski raziskovalci preveč osredotočeni na osnovno raziskovanje in manj na razvoj in aplikativne rešitve, kar je povezano tudi s pomanjkanjem sredstev za komercializacijo inovacij.
To pa je povezano tudi z državo, ki po ocenah pospeševalnika ABC in organizacije EIT Digital slovenskim zagonskim podjetjem ponuja premalo podpore, predvsem na področju financiranja in lastniškega kapitala. Kot najbolj problematično pa so izpostavili, da država nima jasnih in merljivih ciljev za sredstva, ki jih namenja razvoju startupov, kar zelo različno vpliva na uspeh financiranih podjetij.
