Se jim je posrečilo? Niti ne, če je soditi po tem, da so, kot je rekel eden od njih, naredili »baby step« k usklajenemu stališču. Baby je dojenček, step pa korak. Dojenčki ne korakajo. Ker ne hodijo. Eden od ministrov je trdil, da je na maratonskem sestanku zmagala »različnost mnenj« in da so ga vsi, ločeno v dvanajstih vladnih jaguarjih, zapustili zadovoljni. Tresla se je brexitska gora, rodila se ni niti miš? Nekako tako.
Visoka odkupnina za Mayevo
Da konservativna vlada leto in pol po brexitskem referendumu in dobro leto prej, preden naj bi Britanija (marca 2019) uradno zapustila EU, še ni uskladila stališča o tem, kakšen brexit hoče, je neverjetno. A tudi logično. Med ministri so tako ideološki zagovorniki izstopa iz EU, ki hočejo trdi brexit (brez dostopa do skupnega trga EU in članstva v carinski uniji EU), kot nekdanji nasprotniki brexita, ki hočejo mehek izhod in vsaj carinsko unijo z EU. Vladajoča konservativna stranka pa glede brexita že nekaj časa pleše po notah manjšinskega desničarskega trdobrexitskega krila. Dan pred napovedanim zasedanjem ožje vlade je premierka dobila pismo z brexitskimi zahtevami 62 konservativnih poslancev – najtrših brexitirjev, članov tako imenovane Evropske raziskovalne skupine. To je združba konservativnih evroskeptičnih poslancev. Pismo je sprožilo jezne odzive številnih njihovih kolegov. Razglasili so ga za izsiljevalsko »sporočilo o odkupnini«, ker je 62 konservativnih poslancev več kot dovolj za rušenje premierke oziroma za sprožitev volitev novega vodje stranke, ki avtomatično postane premier, če je stranka na oblasti.
Kopja se lomijo na carinski uniji
V pismu so se jezno izrekli proti temu, da bi Britanija ostala članica skupnega trga in carinske unije EU. Zahtevajo britansko avtonomijo pri spreminjanju zakonov in predpisov v pobrexitskem prehodnem obdobju ter britansko pravico sklepanja trgovinskih sporazumov z drugimi državi takoj po uradnem odhodu iz EU. Slednja na ti zahtevi ne pristaja. Zdi pa se, da so se skupnemu trgu odpovedali tudi zagovorniki mehkega brexita. Kopja pa se še lomijo okrog carinske unije. Mayeva, ki naj bi po torkovi seji vlade sporočila njeno končno brexitsko stališče, se še ni dokončno izrekla o carinski uniji. Minister za zdravstvo Jeremy Hunt, ki ni bil na sestanku v podeželski rezidenci, je edini dejal, da je »pot v kakršno koli pobrexitsko carinsko unijo zaprta, ker Britanija ob članstvu v njej ne bi imela suverenega nadzora nad usodo našega naroda« (beri: se ne bi mogla pogajati o dvostranskih trgovinskih sporazumih).
Dviganje megle?
Te besede napovedujejo srdito politično bitko v parlamentu, kjer je večina poslancev za ohranitev carinske unije z EU. Če se ji bo vlada res odpovedala in če bo doživela poraz v poslanski zbornici, bo Mayeva na Downing Streetu lahko začela pakirati kovčke. Sploh ker naj bi vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn, ki so mu doslej očitali brexitsko mencanje, v ponedeljek sporočil, da bo njegova stranka podprla carinsko unijo z EU.
Brexitska megla se, zaradi govorov Mayeve in Corbyna, prihodnji teden res utegne dvigniti, čeprav pri tem kaotičnem brexitu nikoli ne veš, kaj se dviga in kaj spušča in kaj prihaja ali ne prihaja.
