Voditelji držav članic EU so se začeli ukvarjati z eno najbolj perečih tem, pri kateri se hitro pozabi na vsa prijateljstva. Osrednja tema včerajšnjega neformalnega vrha EU brez Velike Britanije je bilo vprašanje, kako velik naj bo prihodnji večletni evropski proračun po letu 2020. Vprašanje je še toliko bolj pereče, ker bo z brexitom nastala 12–14 milijard evrov velika luknja v proračunu, ki jo bodo morale države nekako zapolniti, če bodo želele obdržati enako raven financiranja projektov.
Stališča držav se precej razlikujejo. Evropska komisija je pred časom predlagala povečanje evropskega proračuna s sedanjega približno 1 odstotka na največ 1,2 odstotka nacionalnih BDP, ob čemer se je tudi zavzela za njegovo modernizacijo. Hkrati komisija razmišlja o krčenju določenih delov proračuna, denimo pri skupni kmetijski politiki, nastalo vrzel zaradi brexita pa bi radi zapolnili z novimi viri financiranja. Konkretnega predloga komisija ni podala, komisar za finance Günther Oettinger je namreč vztrajal, naj se države najprej sporazumejo o prioritetah in ciljih novega evropskega proračuna in iz tega določijo, kako obsežen naj bo.
Slovenija bi dala več
Včerajšnji neformalni vrh EU je bil tako prvo preštevanje držav, kje stojijo pred začetkom pogajanj o novem proračunu. Pogajanja bodo politično zelo občutljiva, saj se v finančna vprašanja vnaša tudi politično vnetljiva tema migracij in spoštovanja temeljnih vrednot EU. Evropska komisija bo predlog novega večletnega proračuna predstavila maja.
Najpomembnejša trojica držav – Nemčija, Francija in Italija – je pripravljena v proračun plačati več. Nasproti ji stoji tabor držav, med njimi Nizozemska, Avstrija, Švedska in Danska, ki za evropski proračun ne želijo seči globlje v žep. Višegrajska četverica je pripravljena plačevati več, a hkrati želi ohraniti status neto prejemnic iz evropskega proračuna. Tudi Slovenija načeloma podpira večje prispevke v evropski proračun, po neuradnih podatkih do največ 1,1 odstotka BDP.
Toda razprava o prihodnjem proračunu ni zgolj vprašanje denarja in prioritet, postala je precej več – vprašanje spoštovanja temeljnih vrednot EU. Nemčija, Italija in Francija svoj večji prispevek v proračun pogojujejo z vezanjem izplačila evropskih sredstev na spoštovanje vladavine prava in temeljnih vrednot EU. Ost je usmerjena predvsem proti višegrajski četverici, ki je doslej zavračala sistem prerazporeditvenih kvot prosilcev za azil iz Grčije in Italije.
