Cankarjev roman Martin Kačur je izšel leta 1906 ali dobro desetletje zatem, ko so se na Slovenskem oziroma tedaj še v cesarskoavstrijski deželi Kranjski formirale politične stranke: leta 1894 je bila ustanovljena Narodna stranka, ki je veljala za liberalno, njeni katoliški nasprotniki pa so za svojo uporabljali ime Katoliška narodna stranka – pozneje (leta 1905) sta se obe stranki preimenovali, prva v Narodno napredno, druga v Slovensko ljudsko stranko. Leta 1896 je bila v Ljubljani ustanovljena Jugoslovanska socialno demokratska stranka, ki se je programsko zgledovala pri avstrijski socialdemokraciji, vendar se je njen sedež preselil v Trst, kjer je bila tedaj največja koncentracija slovenskega delavstva in kjer je tudi Cankar večkrat predaval, prvič leta 1907 v tržaškem delavskem domu. Na prvih deželnozborskih volitvah ob koncu 19. stoletja so liberalci doživeli hud poraz na podeželju, kjer je prevladala katoliška stranka. In prav na takšno podeželje, v kraj Zapolje, pride mlad učitelj Martin Kačur z idejo, da je ne toliko šola, kakor pa ljudstvo tisto, ki je njegov pravi poklic, namreč »neuko in zabito kmečko ljudstvo«, ki ga je treba izobraziti. Učitelj Jerman v Cankarjevi drami Hlapci sicer ni več tak »idealist« kot Kačur, a je vseeno imel podoben »razsvetljenski« projekt, prav tako nekje na podeželju, kjer je na volitvah zmagala katoliška stranka.
Cankar ni maral ne ene ne druge politične stranke, vendar je v literaturi to pokazal bistveno drugače kot v svojih esejističnih in političnih spisih (še posebej v t...
Bilo je nekoč v stari Grčiji, ko je Platon v Državi kritiziral mimezis, posnemanje, še posebej gledališko mimezis, in uporabil tale argument: ali bi...
