V slovenski hiši na olimpijskih igrah v Pjongčangu se je oglasil monaški knez Albert II. in nagovoril zbrane goste, pozneje pa je med tekmo moškega veleslaloma s predsednikom Borutom Pahorjem kramljal na VIP-tribuni – kot je na twitterju zapisal predsednik, je med navijanjem za Žana Kranjca beseda nanesla na prihajajoče druženje na dobrodelnem večeru v čast misijonarju Pedru Opeki v Vatikanu. Slovenskemu predsedniku je več pozornosti sicer prineslo rokovanje s Pito Taufatofuo, tekvondoistom, smučarskim tekačem in predvsem slavnim zastavonošem iz Tonge, ki zastavo na odprtjih olimpijskih iger brez oziranja na temperature rad nosi zgoraj brez in slavnostnemu dogodku primerno naoljen. »Prizemljen in prijazen tip,« je Pahorja na svojih družbenih omrežjih opisal olimpijec.

Marko Vozelj na triatlon, Bojan Traven k matičarju

Estrada, ki ostaja doma, se je zglasila v Stožicah na koncertu zasedbe Plavi orkestar. Zimzelene uspešnice so pritegnile ljubljanskega župana Zorana Jankovića, njegovo snaho Ursulo Gawish, Aleša Klinarja in Anjo Rupel, šarmu jugonostalgije pa so se prepustili še Jože Potrebuješ s soprogo Andrejo in celo Rosvita Pesek ter njen domoljubni soprog Mitja Ferenc iz Prifarskih muzikantov. Stožice bo jeseni menda zavzel še Jan Plestenjak, so sporočili v rednem kotičku novic na temo Jana Plestenjaka v reviji Nova. 20. oktobra tam obljublja spektakel. Še zahtevnejše izzive si postavlja Marko Vozelj, ki se je z revijo Zvezde pogovarjal o prihajajočem abrahamu in tako popestril monotonost tovrstnega poročanja zadnjih mesecev, ko je večina medijev redno razčlenjevala, kako se pri dopolnjenem petdesetem letu počuti Jože Potrebuješ. Vozelj, ki ga okrogli jubilej čaka komaj junija, pravi, da bi se morda preizkusil v triatlonskem izzivu Ironman, kjer skoraj štirim kilometrom plavanja sledi 180 kilometrov kolesarjenja in potem še 42 kilometrov teka brez prestanka. Vozelj sicer zatrjuje, da krize srednjih let ne občuti oziroma se s staranjem ne obremenjuje, saj imajo s tem pogosteje težave ženske. Kot poroča kolegica Maja Remi v Nedeljskem dnevniku, se ima lepo tudi svetovalec direktorice Televizije Slovenija in nekdanji urednik Bojan Traven, ki je s partnerjem Markom menda nedavno stopil pred matičarja na upravni enoti Radovljica. Obred je vodil Jaka Demšar, predsednik Društva kriminalistov Slovenije.

Leta glasbenega in predvsem pesniškega udejstvovanja je v knjigi poezij z naslovom Z besedami in prsti povzel glasbenik Dare Kaurič, nekdaj član pankerske zasedbe Kuzle, zadnja desetletja pa znan predvsem po svojem delu v zasedbi Kingston. Kot poročajo na spletnem portalu Siol.net, zbirka poezij po besedah recenzentke mag. Milanke Trušnovec (sicer direktorice idrijske knjižnice) obsega »kritična in ljubezenska besedila ter mnogo vmesnih odtenkov« in končno razkriva Kauričevo pesniško plat. V knjigi sicer najdemo tudi nekaj uspešnic zasedbe Kingston, na primer 3 prste tekile in Luna na obalo, ki se je poslušalcem pred leti vtisnila v spomin zaradi provokativnega besedila o poljubljanju popka, kolena in »povsod vmes«. Kaurič je za konec prihranil pesnitev Povozil me je čas, ki menda izhaja iz občutka, da je v primerjavi z večino sodobnih poslušalcev bolj tradicionalen, saj še vedno rad posluša pesmi, ki imajo »rep in glavo«. »Slišim jutra, čakaš v objemu novih junakov, ne dohajam več tvojih lahkotnih korakov,« piše Kaurič.

Matjaž Nemec ne skriva ambicij, zaradi Eve Irgl poslanci neučinkoviti

O podobnih pasteh sodobnega življenja, predvsem odnosov, vas te dni lahko poduči nekdaj priljubljena nekdanja redovnica Vida Žabot, ki se bo te dni kot predavateljica oglasila na »največji slovenski konferenci o ljubezni in partnerskih odnosih« v Festivalni dvorani. V reviji Suzy so ob tem obnovili, da Žabotova zadnja leta živi v Benetkah s soprogom oziroma »nekaj let mlajšim Markom«. Uveljavila se je predvsem akademsko, pojasnjujejo, saj deluje kot »filozofinja, klinična psihologinja in profesorica na salezijanski univerzi v Benetkah, kjer skupaj s kvantnim fizikom predava o pozitivni naravnanosti, tudi v odnosih«. Najbrž je s pomočjo kvantnih fizikov pri svetovanju izvirnejša kot pred leti, ko so jo zalotili pri prepisovanju nasvetov za rubriko v reviji Jana. Predsodke o ženskah, ki veljajo za konservativne, brez pomoči znanstvenikov rušijo v tedniku Demokracija, kjer so pripravili prispevek o najlepših konservativkah Evrope. V članku z naslovom »One so lepe, pametne in domoljubne. One so desničarke!« vzklikajo, da desne političarke nikakor niso »gospodinje s Svetim pismom v rokah« oziroma ne »spominjajo na paznice«, kot jim menda pripisuje leva politična sfera. Omenjajo na primer švedsko članico domoljubne stranke Hanno Wigh, ki je, »kot se za inteligentno in razgledano žensko spodobi«, seveda »nasprotnica feminizma«, in Francozinjo Marion Marechal-Le Pen iz Nacionalne fronte, ki zaradi svoje razgledanosti »pometa z levičarji«, obenem pa s stališči navdušuje »mlade, ki so največja žrtev multikulturalizma«. Častno omembo ima seveda slovenska poslanka stranke SDS Eva Irgl, ob kateri se v državnem zboru sodelavci menda težko spravijo k učinkovitemu delu. »Ne jemlje sape samo moškim kolegom, ampak s svojimi nastopi povzroča zmedo v glavah političnih nasprotnikov,« pravijo v Demokraciji, v Suzy pa tačas ugibajo, ali je Irglova za pusta, ko se je na družabnih omrežjih pojavila z lasuljo v platinastem odtenku, morda oponašala resničnostno zvezdnico Kim Kardashian.

V omenjeni reviji so bili ta teden še posebej razpoloženi za primerjalne eseje, iskali so namreč še vzporednice med Melanio Trump in Iryno Osypenko Nemec, nekdanjo manekenko, udeleženko šova Zvezde plešejo in soprogo poslanca Matjaža Nemca. »Poleg ljubezni do manekenstva in mode ju spremlja podobna usoda, saj sta morali za uspeh obe zapustiti domovino in se odpraviti v širni svet,« razmišljajo v Suzy. Melania je iz Slovenije namreč odšla v ZDA, Iryna iz Ukrajine v Slovenijo, ugotavljajo pa še, da je »tudi poroka s politikom stična točka teh dveh dolgonogih lepotic, ki premišljeno izbirata obleke, v katerih blestita na rdečih preprogah«. V prispevku mimogrede omenijo, da navsezadnje tudi Nemec »ne skriva predsedniških ambicij«, kot najpomembnejšo razliko med lepima imigrantkama pa navajajo neskladje pri razpoložljivih sredstvih za nakup oblačil.