Nenavadno, neobičajno ali nenormalno je pač vse, kar odstopa od ustaljenega. Tudi pri vremenu. Toda ali je, na primer, –15 stopinj res nekaj nenavadnega pri nas? Morda v Portorožu ali pa v Gorici in še kje, v večjem delu Slovenije pa vendarle ne. Zadnja leta pozimi res ni ravno pogosto –15 stopinj, pravzaprav se to po naših nižinah ne zgodi ravno pogosto, niti ne vsako zimo. A to je temperatura, ki pozimi pri nas vendarle ni nič nenavadnega. Lani januarja je bilo na letališču Maribor –19 stopinj, v Ljubljani pa le –13, in to sta bili najnižji temperaturi lanske zime v teh dveh krajih. Letos smo še »toplejši«. Decembra je bilo –12 na mariborskem letališču in –7 v Ljubljani. Koliko bo prihodnji teden, bomo zagotovo videli. Pravzaprav občutili.
Le brez strahu, od lani najbrž nimate niti pomrznjenega nosu niti kakšnih drugih ozeblin. Zakaj torej dvigati prah zaradi nekaj dni bolj mrzlega, a prav nič izjemno mrzlega vremena? Zato pač. Tudi vreme je postalo potrošna dobrina. Meteorologi se moramo potruditi, da ga zapakiramo v lepo in zanimivo embalažo, sicer ga nihče več ne povoha. Pa tudi če je informacija še tako strokovno neoporečna, tudi vrhunska. Tega tako ali tako skoraj nihče več ne preverja. Kar šteje, so lepa grafika, barve, do bebavosti poenostavljene sličice, zaradi katerih se potem lahko jezite, da ni začelo na vašem dvorišču snežiti ob dveh, ampak ob treh popoldne in da je burja pihala le s hitrostjo 90 in ne 100 kilometrov na uro. Res usodno.
Sicer pa, zakaj bi bilo vreme izjema? Če že vse ali vsaj mnogo stvari v življenju vrednotimo s podobnimi merili, zakaj ne bi tudi vremena? Kaj pa je vreme, da bi bilo izjema? Morda edina razlika od drugih potrošniških dobrin pri vremenu je, da se vendarle ne moremo čisto zanesti nanj. No, na napovedi, na vreme se vedno lahko zanesemo. Sicer se pa tudi na kaj drugega ne moremo povsem zanesti. Mimogrede nas prinesejo okoli pri kvaliteti hrane ali pa pri popravilu zob, avtomobila ali… Nekakšno stanje kroničnega nezaupanja. Le mi smo stoodstotno zanesljivi. Bravo, mi!
