Alenka Čebašek in Anamarija Lampič sta tudi v zadnjem slovenskem nastopu na letošnjih olimpijskih igrah potrdili, da je italijanski trener Stefano Saracco odlično načrtoval vrhunsko pripravljenost za najpomembnejšo tekmo sezone. V ekipnem sprintu sta bili v razburljivem finalu vseskozi v zlati sredini, na cilju pa sta kar vriskali od veselja ob šestem mestu. Glavni trener Saracco ne bi mogel sestaviti boljše kombinacije za ekipni sprint, kot jo je zadel z dvojico Čebašek-Lampič. Zanju se je odločil glede na formo, ki so jo tekmovalke pokazale v Pjongčangu. Kandidatka za nastop je bila tudi Vesna Fabjan, a dobitnica bronaste kolajne v sprintu v Sočiju in nosilka slovenske zastave na otvoritvi je glede na trenutno formo dobila priložnost le v štafeti.

Lampičeva v klanec na kolenih

Lampičeva je sicer v prvi predaji za trenutek zdrsnila na zadnje, deseto mesto. Ko je Finka Krista Paramakoski prehitevala Lampičevo in se s strani zapeljala pred njo, je svojo palico zapičila v smučko najboljše slovenske tekačice. Slovenki je smučko potegnilo nazaj, zato je padla na kolena, a se je hitro pobrala in ujela priključek. »Nadpovprečna predstava. Ob sanjskem razpletu je bilo dosegljivo tudi peto mesto. Malo me je že zdelovala utrujenost. Zlasti v polfinalu sem imela težke noge, zato me je malo skrbelo za finale, v katerem pa sem bila bolj sveža kot na popoldanski preizkušnji. Smuči so bile tako kot vse olimpijske igre vrhunske. Ponosna sem na naše serviserje, ki so tukaj skoraj tri tedne garali od jutra do večera,« so besede kar vrele iz 22-letne Anamarije Lampič, ki je na svojih prvih olimpijskih igrah znova potrdila, da je izjemen talent.

»Pjongčang si bom zapomnila po dobri formi in odličnih rezultatih. Ne bi se moglo končati bolje. Ponosna sem na vse štiri nastope v Južni Koreji, ki so bili nadpovprečni. Zaradi natrpanega urnika si nisem uspela ogledati nobene tekme. Hrana ni bila takšna, kot je doma, a sem preživela. Ko pa pridem domov, se bom najedla krvavic, klobas, zelja in repe,« je dodala Lampičeva. Zaradi utrujenosti se je odpovedala nastopu na 30 kilometrov. Skupaj z ekipo bo že jutri odpotovala domov, saj jo za konec sezone čakajo še zahtevne tekme v Skandinaviji, kjer bo nastopila na vseh tekmah, ki bodo na sporedu. Njena odlika sta obe tehniki smučarskega teka. Je univerzalna tekačica, saj enako količino treninga opravi v prosti in klasični tehniki.

Čebaškova preložila konec kariere

»Kar leteli sva po vsej progi. To je lep uspeh za majhno tekaško ekipo, majhno Slovenijo in naš servis. Olimpijske igre zapuščam zelo zadovoljna. Po slabem začetku sezone, ko sem bila povsem na tleh in nisem vedela, kako naj se poberem, sem naredila preskok, ki ga tudi sama nisem pričakovala. Najbolj ponosna sem na 12. mesto na deset kilometrov v prosti tehniki, na štafeto in ekipni sprint. Kot ekipa smo pokazali svetu, da tudi mi nekaj veljamo. Po prvih dneh, ko smo tekmovali v vetru, mrazu in rahlem sneženju, so bile razmere v drugem delu idealne za tekmovanja,« je povedala 28-letna Alenka Čebašek. Dobro se je pobrala po razočaranju v sprintu, kjer je tekmovanje končala že v četrtfinalu. »Pjongčang mi je dal dodatna krila, saj sem se malo že spogledovala s koncem kariere po olimpijskih igrah. Odločila sem se, da vztrajam vsaj še eno leto, ker vidim, kaj je mogoče doseči s pravim treningom, in nato na tekmah pokažem še kakšno lepo predstavo,« je razkrila Čebaškova.

Obe Slovenki sta zelo privoščili zmago Američankama Kikkan Randal, ki končuje kariero, in Jessici Diggnis. Večina je pričakovala zmago Norvežank Marit Bjoergen in Maiken Caspersen Falla. »Kolajne so osvojile tri države, ki so bile favoritinje, a nisem pričakovala, da bosta olimpijski prvakinji postali Američanki. Jessico Diggins le gledaš in občuduješ, ko je tako trmasta, grize, ne popušča in zna trpeti. Njuna zmaga je zaslužena,« je menila Čebaškova.

Vidno zadovoljen je bil tudi italijanski trener Stefano Saracco, saj je bil po slabem začetku sezone tarča hudih kritik. Nekateri bi ga zamenjali kar sredi zime, a očitno zna načrtovati formo, da so bila dekleta najboljša takrat, ko je bilo v njih zaradi pomembnosti dogodka uprtih največ oči. »V ekipnem sprintu je bilo ob sanjskem razpletu dosegljivo tudi peto mesto, na katerem je Švica. Dekleti sta tekli zelo dobro. Čeprav je Lampičeva že utrujena, je imela še vedno hitre noge v klanec. Za 30 kilometrov nima več energije. Čebaškova je bila popolna, saj je vseskozi držala stik s skupino,« je povedal Stefano Saracco. Načrtuje, da bodo za svetovni pokal tekmovali v Lahtiju in Drammnu, izpustili Oslo ter nastopili na finalu v Falunu. Miha Šimenc in Janez Lampič sta zasedla enajsto mesto v polfinalni skupini, v kateri sta prehitela Južno Korejo, Litvo in Turčijo.