Na slovenskem zunanjem ministrstvu se nadaljujejo intenzivne priprave na pisanje tožbe proti Hrvaški zaradi neuresničevanja arbitražne odločbe. Po 259. členu pogodbe o delovanju EU bo postopek vložitve tožbe začela še ta vlada pred volitvami. Dvomljivo je sicer, da bodo člen aktivirali že do konca februarja, verjetneje je – tako pravijo diplomatski viri – da se bo postopek začel marca ali aprila.
Po obvestilu evropski komisiji, da Slovenija spor s Hrvaško prenaša na sodišče EU, bo sicer evropska komisija imela tri mesece časa, da se do vloženega postopka opredeli, preden se zadeva dokončno preseli na sodišče EU v Luksemburgu. Toda v diplomatskih krogih ne pričakujejo, da se bo evropska komisija v tem prvem obdobju konkretno izrekla o sporu. Slovenska diplomacija je sicer že preverjala, ali bi bila tožbo pred sodiščem EU proti Hrvaški pripravljena sprožiti evropska komisija po 258. členu pogodbe o delovanju EU, vendar takšne pripravljenosti niso zaznali.
Pasivna vloga komisije
»Ne moremo računati na komisijo,« je v teh dneh stavek, ki se ga največkrat sliši v vladnih in diplomatskih krogih. Čeprav je komisija večkrat obljubljala, da je pripravljena posredovati, do konkretnega posredovanja ni prišlo. Razen telefonskih stikov predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja in podpredsednika komisije Fransa Timmermansa s kabinetoma premierja Mira Cerarja in hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića, se kaj več ni izcimilo.
Izostal je Timmermansov obisk prestolnic obeh držav, ker so bila in so še stališča obeh držav do implementacije arbitražne odločbe diametralno nasprotna. Slovenija je od evropske komisije pričakovala več, aktivnejšo vlogo, tudi zato, ker se je do razsodbe arbitražnega tribunala jasno opredelila, da predstavlja del evropskega prava. A po ocenah diplomatskih virov je predvsem zaradi Junckerjeve politične navezave na Plenkovića (oba pripadata evropski ljudski stranki), prišlo do bolj pasivne vloge komisije.
Izgubljeno zaupanje v Junckerja
Posledično je Slovenija začela izgubljati zaupanje v komisijo, kar se zdaj kaže tudi ob nasprotovanju države ohranitvi sistema spitzenkandidatov. Čeprav Slovenija ocenjuje, da za ta sistem, ki bi zmagoviti stranki na evropskih volitvah zagotovil tudi mesto predsednika komisije, ni pravne osnove v pogodbah, je eden od razlogov nasprotovanja prav izguba zaupanja v političnost Junckerjeve komisije, ki je bila izvoljena na tak način, dodajajo diplomatski viri.
Medtem ko vladni viri dopuščajo možnost, da še pred volitvami pride do pogovorov premiera Cerarja in Plenkovića, a le o izvajanju arbitražne odločbe, slovenska politika in diplomacija na takšen premik vendarle očitno ne računata več. Evropska komisija se je medtem prav tako zavila v molk. Na več naših vprašanj, kakšen premik, če sploh, je bil dosežen v kontaktih s premierjema obeh držav, ali so načrtovana kakšna nova srečanja in ali razume svoje dosedanje aktivnosti za zadostne, nismo prejeli odgovorov.
Politico poroča o tožbi zaradi kršenja skupne ribiške politike
Podrobnosti slovenske tožbe proti Hrvaški v diplomatskih krogih in na zunanjem ministrstvu še ne razkrivajo, tudi o točnosti pisanja bruseljskega spletnega časopisa Politico, da bi Slovenija lahko Hrvaško tožila tudi zaradi kršitev pravice do ribolova, se ne želijo izreči. Enak je odziv ministrstva za kmetijstvo. Slovenija naj bi po poročanju Politica Hrvaško obtoževala kršitve evropskih pravil o ribištvu, posebno tistega dela, ki opredeljuje nezakonit, neprijavljen in neregularen ribolov. Pri takšnem ribolovu v slovenskih vodah naj bi pomagala hrvaška policija, ker njihovi patruljni čolni spremljajo hrvaške ribiče v akvatoriju, ki je po arbitražni razsodbi pripadel Sloveniji, in ovirajo slovenske inšpektorje, da bi pregledali ribiška plovila. Če bi tožbo Hrvaška izgubila, bi v evropski proračun morala vrniti do 120 milijonov evrov, ki so jih prejeli iz evropskega sklada za ribištvo, še poroča Politico.
Medtem se incidenti v Piranskem zalivu zaradi nezakonitega prehajanja hrvaških ribičev in policije v akvatorij, dodeljen Sloveniji z arbitražno razsodbo, nadaljujejo. Njihov trend je sicer v upadu. Če je bilo v prvih dveh tednih po izvajanju te odločbe že 55 incidentov, jih je bilo v naslednjih petih tednih zgolj še enkrat toliko. Od začetka izvajanja arbitražne odločbe je slovenska policija zabeležila skupno 110 incidentov nezakonitega prehajanja morske meje – 69 policijskih in 41 ribiških.
