Ko so Norvežani v peti minuti podaljška dosegli zmagoviti gol, je odlični slovenski hokejist Jan Urbas, strelec vodilnega zadetka na tekmi, od razočaranja obležal na ledu z rokami na obrazu, soigralci so popadali na kolena, nekateri so se naslonili na palice in gledali v daljavo, na klopi so sklonili glave. Norvežani so si planili v objem, Slovenci so se težko sprijaznili s porazom na tekmi, na kateri so si po igri in priigranih priložnostih zaslužili zmago in danes v četrtfinalu tekmo z Rusijo. A poraz so prenesli pokončno, tekmecu športno čestitali, v mešani coni, kjer se takoj po prihodu z ledu srečajo z novinarji, pa so ostali vrhunski profesionalci, saj se niso izmikali pogovorom in so lahko vzor marsikateremu slovenskemu športniku v moštvenih igrah.
Slovenci povedli na norveški način
Slovenija se je Norveške lotila na način, s kakršnim vikingi običajno tekmeca zmeljejo že v prvi tretjini. Risi so z izjemno agresivno igro na telo in veliko drsanja spravili Norvežane v povsem podrejen položaj. Na igrišču se ni poznalo, da je Žigo Jegliča, ki je padel na dopinškem testu, moral zamenjati Anže Kuralt, ki je s predstavo le potrdil, da je bil eden najboljših slovenskih igralcev na turnirju. Izkoristili so že prvo prednost igralca več z akcijo, ki so jo uigravali dan prej na treningu. Muršak je podal filigransko natančno, Urbas je našel edini nepokrit prostor med vranico in nogo norveškega vratarja Larsa Haugena, ki je bil s 33 obrambami najboljši igralec tekme. »Razočaranje je veliko. Poraz je zelo boleč. Kljub naši dobri predstavi, s katero smo si zaslužili zmago, a na koncu šteje le izid. Bili smo močnejši in hitrejši, a smo kaznovani za neučinkovitost. Za nameček so imeli Norvežani tudi srečo,« je menil Jan Urbas, edini reprezentant, ki igra v prvi nemški ligi.
Slovenija je samo v prvi tretjini sprožila skoraj toliko strelov (16) kot nato v preostalih dveh skupaj (18). Šepala je tudi igra z igralcem več, saj kar petkrat ni izkoristila številčne prednosti, ko sta strela Gregorca in Muršaka končala v okviru gola. Največja priložnost je bila v podaljšku v igri štirih proti trem. Medtem ko slovenski streli skozi gnečo nikakor niso našli poti do mreže, je Norvežanom uspel prvi takšen poskus. V četrti minuti podaljška je branilec Bonsaksen zadel skozi množico nog, rok, drsalk in palic v trenutkih, ko je norveški igralec nekaznovano izbil palico iz rok vratarja Krošlja. To je bila prva zmaga Norveške na olimpijskih igrah po letu 1994, ko so bili gostitelji iger v Lillehammerju, ki so še vedno najboljše zimske olimpijske igre v zgodovini.
Muršak bo morda izpustil svetovno prvenstvo
Jan Muršak je bil kljub utrujenosti znova gonilna sila slovenske igre s prodori, preigravanji in natančnimi podajami soigralcem. »Čeprav je razočaranje veliko, moramo dvigniti glave. Najbolj sem vesel, ker smo prikazali zelo dobro igro, hitro drsali in se borili kot ekipa. Z izjemo petih minut v tretji tretjini smo bili boljši od Norvežanov in na koncu zadeli še dve prečki. Ker smo se dobro borili, si ne smemo ničesar očitati. Morda je na koncu zmanjkalo malo zbranosti. Poraz je še bolj boleč, ker smo bili boljši. Če nam bi kdo pred začetkom turnirja ponudil dve zmagi in dva poraza, bi ju takoj sprejeli. Nobenega se nismo ustrašili. Bilo je užitek igrati s temi fanti in predstavljati Slovenijo,« je v sklepni besedi poudaril Jan Muršak, ki je bil kot kapetan in poliglot najbolj izpostavljen, saj je na vprašanja odgovarjal v slovenščini, angleščini in ruščini.
Uspešen nastop na olimpijskih igrah je dobra popotnica za svetovno prvenstvo prve divizije konec aprila v Budimpešti, kjer bo Slovenija pod večjim pritiskom. »Upam, da bo moje zapestje vzdržalo do konca sezone. Trenutno je daleč od idealnega. Vedno rad nastopam za Slovenijo. Če bo zapestje vsaj takšno, kot je bilo v Pjongčangu, bom igral v Budimpešti, če pa bo potrebna operacija takoj po sezoni, bom verjetno izbral operacijo pred reprezentanco,« je pojasnil Muršak, ki se je izkazal kot kapetan, a za njim je stala cela ekipa. Slovenska reprezentanca bo domov odpotovala v petek.
»V tem trenutku je zelo stresno. Poraz je vedno težak, v podaljšku je vselej tvegano, saj odloča tudi sreča. Mi smo imeli svoje priložnosti, tudi v tretji tretjini, ko je Norveška močno pritisnila. To je bila zelo izenačena tekma, čeprav so Norvežani za odtenek bolj izkušeni. Igralcem ne morem očitati ničesar. Ponosen sem na igralce, saj smo dejansko izgubili le eno tekmo. Bilo je težko zaradi dogodkov v zvezi z Žigo Jegličem, a ste na ledu videli, da se to ni poznalo preveč. Ekipa je bila polna energije in je igrala normalno, zato za poraz niso krivi dogodki v zvezi z Jegličem. Anže Kuralt je pokazal, da je igralec prihodnosti,« je poudaril slovenski selektor Kari Savolainen in dodal, da je trenutno kot trener zelo srečen zaradi predstav, ki jih prikazuje Slovenija.
