Po raziskavi mednarodne finančne družbe Aegon, ki je zajemala vzorec zaposlenih Britancev, jih 41 odstotkov skrbi, ali bodo do upokojitve privarčevali dovolj, da bodo dostojno živeli v pokoju. Javne pokojnine v Veliki Britaniji so namreč zelo nizke in ne zagotavljajo niti osnovnega življenjskega standarda.
Dodatna pokojnina iz zasebnih pokojninskih skladov
Po zadnjih podatkih organizacije OECD vsak Britanec s povprečnimi prihodki prejema javno pokojnino le v višini 29 odstotkov svoje neto plače pred upokojitvijo. Za primerjavo, povprečna javna pokojnina v Sloveniji je bila lani 59 odstotkov povprečne neto plače, kar je sicer dvakrat več kot v Veliki Britaniji, a še vedno malo. Poleg javne pokojnine povprečni Britanec prejema še dodatno pokojnino iz naslova zasebnih pokojninskih skladov v višini 33 odstotkov svoje plače pred upokojitvijo, kar je skupaj z javno pokojnino dobrih 62 odstotkov njegove plače pred upokojitvijo.
Vse navedeno je prav gotovo tudi eden glavnih razlogov, zakaj je skrb glede njihovih financ ob upokojitvi na prvem mestu, saj se Britanci za dostojno življenje že dolgo ne zanašajo več le na javne pokojnine, tako kot je večinoma še zmeraj v Sloveniji, četudi so pokojnine pri nas iz leta v leto nižje.
Zaposleni v Veliki Britaniji v varčevalni krizi srednjih let
Po izsledkih raziskave britanske zavarovalnice Aviva zaposlene Britance pesti tako imenovana varčevalna kriza srednjih let. Vsak peti Britanec srednjih let namreč zaradi naraščajočih življenjskih stroškov ne more dodatno varčevati za pokojnino, prav tako dve tretjini zaposlenih, starih od 50 do 59 let, ne poviša svojih prihrankov za upokojitev, čeprav je v povprečju 51 let starost, ko dosežejo vrhunec svojih zaslužkov in bi zaradi tega lahko povečali tudi vsoto, ki jo dajo vsak mesec na stran za upokojitev, ter si s tem povečali svoje prihranke za čez deset do 15 let, ko se bodo upokojili.
Le z javno pokojnino se ne da živeti dostojno
Po raziskavi le 10 odstotkov zaposlenih Britancev skrbi njihovo zdravje ob upokojitvi, 49 odstotkov jih enako skrbijo finance in zdravje ob upokojitvi. Kljub veliki skrbi glede financ je na drugi strani presenetljivo, da jih 62 odstotkov nima nobenih konkretnih finančnih ciljev za prihajajoče leto oziroma nimajo konkretnega finančnega ali varčevalnega načrta. Takšno odstopanje med skrbmi in dejanskimi aktivnostmi je tipično za varčevanje za pokojnino, saj se večina ljudi v Britaniji in v Sloveniji zaveda, da le z javno pokojnino ne bodo mogli živeti dostojno. Je pa zanimivo, da le manjšina tistih, ki jih skrbi za življenje v pokoju, dejansko stori konkretne korake, začnejo varčevati oziroma naredijo konkreten načrt, kako si bodo zagotovili finančno varno starost.
Ženske bolj nagnjene k skrbi za finance
Raziskava družbe Aegon razkriva še dodatno zanimivo razliko glede načrtovanja prihodnosti glede spolov. Ženske so bile namreč po raziskavi bolj nagnjene k skrbi za finance v letu 2018 kot moški. Prav tako se je ob novoletnih zaobljubah večji delež anketiranih žensk (51 odstotkov) zavezal zdravemu prehranjevanju (moških 38 odstotkov).
Skoraj 15 odstotkov Britancev, starih od 55 do 65 let, se približuje upokojitvi brez dodatne zasebne pokojnine, kar pomeni, da bo kar 1,2 milijona posameznikov moralo preživeti zgolj z državno pokojnino. Brez prihrankov za čas po upokojitvi je nekaj več žensk, med njimi jih je kar 20 odstotkov brez dodatnih prihrankov za pokojnino v starosti od 55 do 65 let, v primerjavi z 12 odstotki moških.
Dodatne pokojnine lahko celo presegajo javne pokojnine
Da so v Veliki Britaniji na dobri poti, kljub temu da jim določenega odstotka ljudi ni uspelo pritegniti k dodatnemu pokojninskemu varčevanju, kaže zadnja raziskava britanske medgeneracijske komisije, ki je pokazala, da je prihodek povprečnega gospodinjstva upokojencev po odštetih stroških za prebivališče prvič prehitel dohodek povprečnega gospodinjstva zaposlenih. Res je, da gre razlika v prihodkih tudi na račun dejstva, da imajo upokojenci večji delež lastniških nepremičnin kot zaposleni, kar posledično pomeni nižje stroške bivanja, in da so posojila poplačali, hkrati pa nimajo več stroškov z najemnino. Vendar je to prav gotovo tudi rezultat razvitega sistema dodatnega varčevanja za pokojnino, ki ima dolgo tradicijo in omogoča, da vse večji delež upokojencev v Veliki Britaniji prejema dodatne pokojnine, te pa lahko celo presegajo javne pokojnine.
Kljub temu da so v Britaniji zaskrbljeni zaradi deleža posameznikov brez dodatnega pokojninskega zavarovanja, je stanje v Sloveniji kljub višjim javnim pokojninam kot v Britaniji dolgoročno tudi skrb zbujajoče, saj je brez dodatnega pokojninskega zavarovanja kar vsak drugi državljan (v Britaniji je brez tega zgolj vsak sedmi).
Varčevanje se obrestuje dolgoročno
Mag. Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A, ki preučuje vedenje posameznikov, povezano z varčevanjem za pokojnino, pravi: »Jasen razkorak med željami posameznikov in njihovimi dejanskimi aktivnostmi nam prikazujejo seznami novoletnih zaobljub, na vrhu katerih sta pri starejših zaposlenih vedno zdravo prehranjevanje in redna rekreacija, varčevanje se znajde šele na koncu. Če pa iste ljudi, starejše zaposlene, vprašamo glede tega, kaj jih skrbi za prihodnost, bo večina med glavnimi skrbmi navedla prav skrb glede financ in to, kako si bodo zagotovili dostojno upokojitev. Dodatno otežuje začetek varčevanja še dejstvo, da bomo pozitivne učinke rekreacije ali zdravega prehranjevanja občutili relativno hitro in se bomo že po nekaj vadbah bolje počutili, pri varčevanju pa na žalost ne dobimo takoj oziroma v kratkem času nobene nagrade ali druge pozitivne povratne informacije. Večina se ne počuti bolje, če je v nekaj mesecih privarčevala 'le' 300 evrov za dodatno pokojnino, ki jo bo izkoristila mogoče šele čez 30 let. Časovna oddaljenost in neoprijemljivost te 'nagrade' nam v teh časih, ko smo kot družba naravnani na instantne užitke in potrošnjo, večinoma še na kredit, zagotovo ne pomaga pri varčevanju.«
Tudi v Sloveniji že prejemniki zasebnih pokojnin
V Slovenji po zadnjih podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prejema dodatno zasebno pokojnino le dobrih 20.000 upokojencev, vendar ta številka lepo narašča v zadnjih letih. Upoštevati moramo, da je celoten sistem drugega pokojninskega stebra v Sloveniji še relativno mlad, saj ga poznamo komaj od leta 2001. Po podatkih poznavalcev pokojninskega trga bo tudi v Sloveniji naraščal delež zaposlenih, ki bodo poleg javne prejemali še dodatno pokojnino, z daljšim obdobjem varčevanja bo tudi vedno višja. Pri teh dejstvih velja poudariti, da je treba mlade opozarjati na pomen varčevanja v mladosti, saj je tudi višina mesečne dodatne pokojnine na koncu odvisna od dobe varčevanja.
ap
