Nedavna raziskava mednarodnega centra za dolgoživo družbo ILCO razkriva ogromne razsežnosti varčevalnega izziva, s katerimi se soočajo mladi v razvitih evropskih državah.
Med drugim je raziskava centra ILCO razkrila, da bodo morali mladi Britanci, če bodo želeli imeti dovolj visoke prihodke za dostojno življenje v pokoju, med svojo delovno dobo dajati na stran kar 18 odstotkov svoje plače, kar je veliko več, kot bodo morali varčevati njihovi vrstniki v drugih državah OECD.
Javna pokojnina le še 38 odstotkov neto plače
Glavni razlogi za tako visok odstotek zahtevanega varčevanja v Veliki Britaniji so njihove nizke javne pokojnine, saj si povprečni zaposleni ob upokojitvi lahko po podatkih OECD obeta javno pokojnino le v višini 38 odstotkov svoje neto plače. Za primerjavo, v Sloveniji znaša povprečna starostna pokojnina 60 odstotkov povprečne neto plače, kar še vedno ni veliko, vendar občutno več kot v Veliki Britaniji. Posledično morajo Britanci tako sami privarčevati veliko več, če si ob upokojitvi želijo zagotoviti dostojne prihodke. Višje stopnje varčevanja zahtevajo tudi trenutne nizke obrestne mere in počasna rast plač na Otoku.
Zahteve glede varčevanja so po mnenju finančne svetovalne družbe BlackBullion, ki ponuja finančne nasvete britanskim študentom, tako velike, da večino mladih preprosto prestrašijo, saj se morajo mladi v Britaniji v nasprotju s Slovenijo ukvarjati še z visokimi stroški za študij in visokimi stroški za najemnine.
Tradicija varčevanja za pokojnino
Kljub temu je iz poročila centra ILCO razvidna tudi svetlejša plat, saj imajo Britanci že dolgo tradicijo varčevanja za pokojnino in med mladimi zaposlenimi, starimi od 22 do 29 let, ki delajo v zasebnem sektorju, jih sedem od desetih že varčuje za dodatno pokojnino v okviru kolektivnega pokojninskega načrta delodajalca. Stopnja vključitve zaposlenih v zasebne pokojninske varčevalne načrte se je po zadnji pokojninski reformi, ko je bilo več kot osem milijonov zaposlenih, ki še niso varčevali, samodejno vključenih v pokojninske načrte, dvignila s 60 na 90 odstotkov, kar je odličen dosežek. Na podlagi reforme se bodo tudi vplačila zaposlenih v pokojninske načrte samodejno poviševala po vnaprej določeni dinamiki, kar bo zagotavljalo, da bo večina dočakala upokojitev z zadostnimi zasebnimi prihranki.
Britanska vlada se ravno v teh mesecih ukvarja z revizijo zadnje pokojninske reforme in pripravlja nove ukrepe, ki bi pomagali enake ugodnosti kot zaposlenim zagotoviti še vse večjemu številu samozaposlenih in zagotoviti večini dostojne prihodke ob upokojitvi, ki bodo sestavljeni iz javne in dodatne zasebne pokojnine.
Brez dodatnega varčevanja težko do dostojne pokojnine
V Sloveniji je bila na žalost napovedana pokojninska reforma preložena v mandat naslednje vlade, vendar je tudi zaposlenim v Slovenji že vse bolj jasno, da si bodo brez dodatnega varčevanja le težko zagotovili dostojne prihodke za upokojitev. Po trenutni zakonodaji si lahko namreč zaposleni ob upokojitvi obeta ob izpolnjevanju pogojev za zahtevano starost in pokojninsko dobo javno pokojnino le v višini okoli 60 odstotkov svoje povprečne neto plače v najboljših zaporednih 23 letih. Tako tudi nekateri zaposleni v Sloveniji ob upokojitvi že danes ne dosegajo praga 70 odstotkov prihodkov pred upokojitvijo, ki je po OECD meja za dostojne prihodke v pokoju. Pozitivno je, da skoraj 60 odstotkov zaposlenih tudi v Sloveniji že varčuje za dodatno pokojnino, večinoma prek kolektivnih pokojninskih načrtov, ki jih financirajo večinoma delodajalci. V prihodnje se tudi v Sloveniji postavlja izziv, kako vključiti v varčevanje še preostalih 40 odstotkov in kako dvigniti povprečne mesečne premije, s katerimi zaposleni varčujejo za pokojnino, saj je bila povprečna mesečna premija v lanskem letu slabe štiri odstotke povprečne bruto plače.
ap
