(Smeh.) Da, mislim, da sem dober pogajalec.
Je to, kako poceni bodo volkswagni v Sloveniji, odvisno tudi od vaših pogajalskih sposobnosti?Vsekakor. Pa ne gre samo za ceno, temveč tudi za določitev serijske opreme za Slovenijo. To je zame in moje sodelavce ena ključnih nalog.
Je to, da ste z nemščino na ti, prednost?Vsekakor mi pomaga. Nemška kultura mi je blizu, razumem pa tudi njihov način razmišljanja. Osnovno šolo in gimnazijo sem opravil v Nemčiji. Potem sem se odločil, da odslužim vojaški rok v takratni Jugoslaviji. Kasneje sem se vpisal na študij fizike na Univerzi v Ljubljani in si v Kropi ustvaril družino.
Slovenski trg je v Evropi malček, se to pozna pri pogajanjih, ste odrinjeni na stranski tir?Nikakor. Obstaja pa skupina večjih držav, ki so pomembnejše. Toda v vseh preostalih državah smo si pri cenovnih izhodiščih enakovredni.
Se pa zato lahko pohvalite, da je Volkswagen pri nas znamka številka ena. To kaj šteje?Seveda šteje. Ni pomembna le velikost, temveč tudi način in kakovost prodaje, ki ju tovarna vsako leto meri neodvisno. Pomembno je zadovoljstvo strank in tudi na tem področju v zadnjih letih dosegamo lepe uspehe.
Je priljubljenost Volkswagna v Sloveniji na neki način povezana s tem, da smo v nekdanji skupni državi golfa imeli za našega, saj so ga izdelovali v Sarajevu?Tradicija je za Volkswagen pomembna in igra še danes veliko vlogo, sploh ko govorimo o priljubljenosti znamke. Za novo leto sem bil v Bosni, kjer sem na cesti videl še veliko golfov iz takratnega obdobja in mi je bilo kar nekako toplo pri srcu. Spominjam se časov, ko si lahko kupil golfa in ga kasneje kot rabljenega celo z dobičkom prodal. Vse to je oblikovalo zaupanje v znamko. Če gledamo statistično, kakšni avti se še vozijo po cestah, vidimo, da kakovost vpliva na to, za kakšen vozni park se ljudje odločajo.
Na sloves znamke afera s prirejanjem izpustov očitno ni imela dolgoročnega vpliva. Ste pred tremi leti verjeli, da jo boste tako dobro odnesli?Seveda ne. Vsa zgodba nas je pretresla. Vzeli smo jo zelo resno in se potrudili, da bi za svoje stranke naredili čim več in čim bolje. To se nam je obrestovalo. Stranke nam zaupajo, med njimi je kar 80 odstotkov takšnih, ki se vračajo in so lojalne Volkswagnu. Zagotovo šteje tudi, da smo kot slovenski uvoznik 25 let dobro in pošteno delali.
Je še vedno prva beseda, ki jo izustijo kupci, popust?Popust je del našega vsakdanjika, a le do določene meje.
Kako pomembno vlogo igra cena?Je pomembna. Vsak kupec ima svojo kupno moč. Smo ljudska znamka. To sicer ne pomeni, da imamo najcenejše avtomobile, toda če gledamo na njihovo trajnost in vrednost v času uporabe, so volkswagni pogosto najcenejši.
Prodajalci sicer tarnajo, da v povprečju zaslužijo le bora dva odstotka na avto, kljub temu pa se zaslužki posameznih znamk štejejo v milijonih evrov. Očitno gre še vedno za posel, ki se splača.V milijonih? Seveda nam pomaga, da so razmere na trgu pozitivne. Dobro se še spomnimo časov, ko se je trg krčil. So pa fiksni stroški naših pooblaščenih trgovcev visoki, naložbe v servis in prodajne storitve so občutne. Meja dobičkonosnosti je lahko tako hitro ogrožena. Veseli smo trenutnih razmer, ki nam omogočajo naložbe tudi za prihodnost. Med njimi so vse pomembnejše v elektromobilnost.
Omenil sem dvoodstotno maržo. Je za Volkswagen realna?Aktualnih številk za lansko leto še nimamo. Če govorimo o dobičkonosnosti naših trgovcev, lahko povemo, da so zlati časi za zaslužke v naši panogi že zdavnaj minili. Za doseganje pozitivnih rezultatov je treba trdo delati. Dvoodstotna dobičkonosnost je meja, ki našim trgovcem omogoča možnost razvoja in potrebne naložbe za prihodnost. Nekateri trgovci jo dosegajo, nekateri žal ne.
Pri nakupu pogosto vladajo čustva. Je pa zanimivo, da volkswagni nikoli niso bili pretirani lepotci, a se zanje vendarle odloča vse več Slovencev. Razlog?S tem, da volkswagni niso lepi, se težko strinjam, saj so zame nadvse všečni. Seveda tudi mi znotraj koncerna ponujamo avtomobile, ki so še bolj čustveni, športni in dinamični. Vsaka znamka ima pač svoj oblikovni slog. Golf se iz generacije v generacijo oblikovno ni kaj dosti spreminjal, saj ima večen dizajn. Če danes na cesti vidimo golfa šeste generacije, je še vedno lep za oko, to pa za marsikatero vozilo, ki se nam danes zdi oblikovno napredno, čez nekaj let ne bo več veljalo. Naš dizajn ima dolgotrajno vrednost.
Verjamete v električno prihodnost mobilnosti?Električni avto vozim z užitkom. Verjamem v elektromobilnost, a le do določene mere. Klasične mobilnosti ne bo zamenjala v celoti, bo pa pomembnejša v velikih mestih, kjer so posledice škodljivih izpustov večje. V Sloveniji nimamo milijonskih mest, zato je težko napovedati, koliko električnih vozil bo na naših cestah. Pomembno vlogo pri tem pa bosta odigrala cena in doseg. Bo pa za Volkswagen ključno obdobje po letu 2020, ko bomo predstavili novo generacijo električnih vozil, ki bodo tehnološko izjemno napredna.
Načrti vlade, zapisani v strategiji do leta 2030, se vendarle zdijo preveč optimistični.Zdi se mi pozitivno, da želimo spreminjati mobilnost v svoj prid in hkrati poskrbeti za okolico. Tak namen seveda za seboj povleče razmišljanje o tem, kako to uresničiti. Napovedi in namen morajo biti pogumni. Od vseh nas in tudi od vlade pa je odvisno, kako bomo pripomogli k uresničitvi zastavljenih ciljev. Vredno je poskusiti.
Vlada občutek, kot da bi pri pisanju strategije vlada pozabila, da se velik del proračuna polni s trošarinami na gorivo. Edini način, da se bo v prihodnje v proračun stekla približno enaka vsota denarja, je v drastičnem dvigu cene električne energije. Tega si nihče ne upa povedati.V to, kako in na kakšen način bodo oblikovali proračun in kakšne bodo obdavčitve, se ne bi spuščal. Zakaj pa bi električna energija morala biti bolj obdavčena, saj so še druge rešitve? Velika težava pa se mi zdi vedno večji uvoz starejših rabljenih vozil. Kaj nam pomaga, če na enem koncu zaostrujemo pogoje za nakup novih vozil, ko pa sočasno v državo prihaja vedno večje število rabljenih vozil, ki so okolju manj prijazna in izničijo želene učinke. Strategijo bodo morali dopolniti, verjamem pa, da o tem že razmišljajo. To je njihova odgovornost.
Vse glasneje se govori o avtonomni vožnji. Ključno pa je vprašanje, ali si zemljani sploh želimo biti voženi. Vsaj meni vožnja pomeni užitek, ki se mu ne želim odpovedati.Avtonomna vožnja bo omogočala dostop do mobilnosti skupinam, ki so danes iz nje izključene. Vsi imamo doma starše ali pa še starejše člane družine, ki s časom izgubljajo dostop do mobilnosti. S pomočjo avtonomne vožnje jih bomo lahko postopoma vključili v aktivno življenje. Verjamem, da bo avtonomna vožnja prinesla napredek v kakovosti življenja, ne bo pa nam vzela možnosti, da bi še vedno uživali v vožnji.
Se strinjate, da se na avtomobilske znamke pogosto gleda kot na molzne krave? Avtomobili niso največji onesnaževalec okolja, kljub temu pa je okoljska zakonodaja iz leta v leto strožja.Nismo največji onesnaževalec, a okolje vendarle onesnažujemo, zato se mi zdi prav, da z okolico ravnamo odgovorno.
Kakšen smisel sploh ima v Evropski uniji zmanjševati ogljični odtis, ko pa nekaterim največjim državam, kot so ZDA, Kitajska in Indija, ni veliko mar za prijaznost do okolja?V življenju si moramo vedno prizadevati za napredek. Kakšen smisel pa bi imelo življenje, če bi se vedno ravnali po najslabših? Kam bi prišli?
Pred dvajsetimi leti so imele znamke v paleti vozil le kakšnih pet modelov, danes jih imajo nekatere že več kot 30 in trendu ni videti konca.Na želje strank se je treba odzvati. Konkurenca v avtomobilski panogi je ogromna, strankam pa moramo ponuditi izdelke, ki si jih želijo, zato se raznovrstnost povečuje. Če znamka ne bi imela tako pestre ponudbe modelov, bi se to negativno odrazilo tudi na prodajnih številkah.
Zdi se, kot da med nekaterimi modeli vlada kanibalizem. So stranke razdvojene, ko pridejo v salon, pa zagledajo tri podobne avtomobile?Dejstvo je, da imajo danes stranke v določenem velikostnem in cenovnem razredu večjo izbiro, kot so jo imele nekoč, zato lažje izberejo avto, ki jim resnično ustreza.
Je besedica kriza tista, ki se je kot direktor najbolj bojite?Seveda nas lahko skrbi, saj si krize nihče ne želi. Ima pa tudi pozitivne učinke. Ob nastanku krize se vedno prilagodimo in marsikaj novega naučimo, saj izboljšamo procese, storilnost in učinkovitost. Po zaslugi zadnje krize smo danes veliko uspešnejši.
Glede na napihnjenost delniških trgov mnogi kmalu napovedujejo novo krizo, najhujšo doslej. Se nanjo že pripravljate?Večje krize ne pričakujemo, zato za prihodnja leta napovedujemo zmerno rast trga, saj je realna kupna moč dobra. Čeprav imamo v Sloveniji veliko avtomobilov, je starost voznega parka precej visoka, blizu deset let. Potrebe po obnovitvi bodo v prihodnjih letih precejšnje. Zato smo optimistični.
V avtomobilskih vodah vlada slogan Višje, hitreje, močneje. Vas to, da ste lani prodali več kot 10.000 osebnih vozil, navdaja z optimizmom ali straši, ker je letvica dvignjena tako visoko?Eno so absolutne številke, drugo pa učinkovitost v okolici. Zavedati se je treba, da je bil avtomobilski trg lani zelo uspešen, z rekordnimi dosežki. Zadovoljni bomo, če bomo letos dosegli podobne prodajne številke, kot smo jih lani.
Mnogi pravijo, da vaš največji tekmec v Sloveniji ni Renault, temveč sestrska Škoda, ki v Evropi strmo raste. Je res, da ji želijo znotraj koncerna pristriči peruti?Takšne govorice so vedno del ugibanj. Škoda je fantastična znamka, s katero si delimo platformo in tehnologijo. Toda Volkswagen ima svoje kupce. Misel, da drug drugemu hodimo v zelje, ni prava. Škoda in Volkswagen sta v zadnjih petih letih rasla in pridobivala kupce. Za nas kot znamko Volkswagen je pomembno, da smo znotraj koncerna številka ena.
