V Sloveniji je bilo med letoma 2013 in 2016 odkritih sto devetnajst primerov trgovine z ljudmi. Med temi je bila večina žrtev – kar sto trinajst – žensk, prisiljenih v prostitucijo. Štirje moški so bili žrtve prisilnega dela, prisilnega beračenja in suženjstva, statistika pa med žrtvami beleži še dva otroka. Takšni so zadnji dostopni podatki o trgovini z ljudmi v Sloveniji, ki jih je v svojem poročilu objavila Greta, ekspertna skupina Sveta Evrope za preprečevanje trgovine z ljudmi. Greta je v poročilo – ločeno od primerov trgovine z ljudmi – vključila tudi primere mladoletnih beguncev brez spremstva staršev, ki jih je Slovenija nastanila v dijaška domova v Postojni in Novi Gorici, in druge. »Število otrok brez spremstva, ki so prosili za azil, je med letoma 2013 in 2016 zraslo s 30 na 245, a le pri dveh je bilo ugotovljeno, da sta žrtvi trgovine z ljudmi,« so zapisali.
Pet ženskih žrtev iz Slovenije
Slovenija velja za ciljno državo oziroma državo tranzita, ne pa za državo izvora. Žrtve prihajajo iz Romunije (29 odstotkov), Ukrajine (19 odstotkov) in Srbije (13 odstotkov), druge pa še iz Češke, Moldavije, Bolgarije in Makedonije. Najmanj, pet ženskih žrtev, je bilo iz Slovenije.
Greta je pregledala tudi relevantno slovensko zakonodajo in pohvalila novo zakonsko določbo, po kateri je storilec kaznivega dejanja tudi tisti, ki uporablja storitve žrtve trgovine z ljudmi, če se pri tem zaveda, da gre za žrtev. To je zlasti svarilo za vse, ki obiskujejo prostitutke in si zatiskajo oči pred znaki, ki kažejo na to, da občujejo z žrtvami kriminalcev. Strokovnjaki Sveta Evrope so Slovenijo opozorili, da mora urediti tudi sistem odškodnin za žrtve. Te namreč velikokrat ostanejo brez poplačila za prestano trpljenje. ušk
