Žaljenje in pretepanje sta le dve obliki nasilja, dijaki, ki so sodelovali v anketi, pa poznajo tudi druge. Kot je mogoče razbrati iz njihovih odgovorov, so se že srečali z nasiljem, pri čemer prednjači verbalno. Dijaki zaznavajo tudi nasilje prek svetovnega spleta. Medtem ko nekateri medvrstniško nasilje označujejo kot nekaj običajnega, so se že vsi srečali s katero od oblik nasilja.
David Kuharič, dijak
Medvrstniško nasilje je nekaj pogostega. Sam sem mu bil že dostikrat priča. Pogosto do nasilja pride med prepiri med prijatelji. Dostikrat tudi koga razburim ali pa on razburi mene. Tudi sam sem bil že dostikrat žrtev nasilja. Prijatelji me včasih zmerjajo z nesramnimi vzdevki. Nekaj časa mi je smešno, kasneje pa postane prav nadležno. Seveda je treba malce humorja, ampak vse ima svoje meje. Največkrat sem ukrepal takoj. Če sta se dva prijatelja znašla v konfliktu in je dišalo po nasilju, sem ju takoj pomiril in spravil narazen. Ko sem bil žrtev nasilja, sem največkrat reagiral zelo mirno. Prijatelje sem lepo prosil, naj prenehajo in načeloma je to zaleglo. Mislim, da je največ verbalnega nasilja. Prevladujejo razne zbadljivke in posmehovanje. V šoli se počutim zelo varnega. Šola je prijazno socialno okolje in mi daje zaščito. Prepričan sem, da bi profesorji v primeru hujšega spora znali pravilno reagirati in zadevo urediti.
Hana Dolenc, dijakinja
Sama nisem bila še nikoli priča intenzivnemu medvrstniškemu nasilju. Zdi se mi, da v okolju, v katerem živim, nasilje ni ravno prisotno oziroma ga vsaj jaz ne opazim. Sem pa dostikrat zasledila nasilje na raznih družbenih omrežjih. Mojo prijateljico so enkrat prek facebooka žalili. Posmehovali so se njeni obleki. To se mi je zdelo zelo neodraslo in neprimerno. Sama nikoli nisem bila žrtev medvrstniškega nasilja. Razlog bi bil ta, da se družim s pravimi prijatelji. Na družbenih omrežjih komuniciram le z ljudmi, ki jih poznam. Prav tako sem močna oseba in se nasilju zagotovo ne bi pustila. Če bi bila žrtev nasilja, bi se o tem z nekom pogovorila, najverjetneje s kakšno prijateljico in morda tudi s starši. V primeru resne situacije in intenzivnejšega nasilja bi se najverjetneje obrnila na policijo. Med najstniki je najbolj razširjeno verbalno nasilje. Z razvojem medijev in informacijske tehnologije pa se mi zdi, da bo spletno nasilje vse pogostejše in čedalje bolj raznoliko. V šoli in svojem bivalnem okolju se počutim zelo varno.
Blaž Cestnik, dijak
Medvrstniško nasilje je nekaj vsakdanjega. Večina se nas niti ne zaveda, da smo priča nasilju. Pogosto sem priča žaljenju med sošolci in včasih tudi pretepanju mlajših in šibkejših. Tudi sam sem bil že nekajkrat tarča posmehovanja. Ljudje so se norčevali iz mojega videza. Njihove zbadljivke so največkrat temeljile na nošenju očal. Nekajkrat sem zaznal tudi nasilje na aplikaciji Snapchat. Prijatelj je prek aplikacije videl, kje in s kom sem, in mi zameril. Z nasilnežem sem se najprej želel pogovoriti. Vse sem storil na miren in prijazen, spoštljiv način. V primeru nadaljevanja sem nasilneža ignoriral. Če se je nasilje ponavljalo, sem v konflikt vključil še odraslo osebo. Če bi se nasilje dogajalo v šoli, bi se najverjetneje obrnil na razredničarko ali šolsko svetovalno službo. Med vrstniki prevladuje verbalno nasilje. Priča smo mu vsak dan, čeprav se tega ne zavedamo. Prav tako so vsa družbena omrežja preplavljena z raznimi videi, ki vsebujejo nasilje. Na splošno se pred nasiljem počutim varnega. Nasilju se kar se da izogibam. Družim se le z osebami, s katerimi se razumem. Imam spoštljive in odprte odnose.
Maj Hauptman Pepelnjak, dijak
Fizično nasilje je prisotno le v večjih konfliktih, medtem ko verbalno opažamo na vsakodnevni ravni. To vrsto nasilja lahko ljudje izvajamo brez vednosti drugih, ker lahko nasilje izvajamo na samem in na tih način in prav tako zato, ker ta vrsta nasilja takoj ne pusti fizičnih znakov. Verbalno nasilje je do neke mere sprejemljivo in včasih celo pričakovano. S prijatelji se velikokrat v šali zbadamo, vendar se tega prijatelji zavedajo in jih to ne moti, zato je takšna komunikacija zame sprejemljiva. Žrtev medvrstniskega nasilja sem bolj redko. Zdi se mi, da po količini prejetega in oddanega nasilja ne izstopam. Včasih se ljudje norčujejo iz moje frizure. S takimi zbadljivkami se niti najmanj ne obremenjujem. Nasilje sem do zdaj največkrat ignoriral. Če je bil kdo do mene stalno nasilen in mi ni dal miru, sem mu vrnil z nasiljem. Če se je nasilje še vedno nadaljevalo, sem se obrnil na starše. Počutim se varnega. Živimo v svetu, kjer se poudarja, da je nasilje napačno. Šola in dom mi dajeta oporo in zaščito.
