»Zavedamo se problematike sanacije degradiranega okolja, pri čemer menimo, da je treba k reševanju te problematike na območju celotne Slovenije, torej tudi na območju Celjske kotline, pristopiti sistematično, z jasnimi končnimi cilji, metodologijami in postopki. Zato podpiramo zahtevo po sanaciji degradiranih območij, obenem pa nasprotujemo sprejemu predlaganega zakona za posamičen primer. Takšen pristop namreč ruši veljavno sistemsko ureditev na področju sanacije degradiranega okolja in jo v pomembnih vidikih celo poslabšuje,« so zapisali na vladi.
Dodali so, da je vlada že leta 2007 sprejela odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v zgornji Mežiški dolini, lani pa sedem odlokov o načrtih za kakovost zraka na območjih mestnih občin Ljubljana, Maribor, Kranj, Murska Sobota, Novo mesto, Celje in zasavskih občin.
Tako poslanka Janja Sluga, ki je skupaj s strokovno javnostjo pripravila osnutek zakona in ga vložila v parlamentarno proceduro, kot Boris Šuštar iz Civilne iniciative, v kateri so zakon absolutno podprli, sta razočarana. A vse še ni izgubljeno. Kot je povedala Slugova, gre zakon ta petek na plenarno sejo, v torek pa bodo o njem glasovali poslanci. »In nanje resno računam, da bodo vsaj oni, če že ni ministrica, prepoznali nujnost sprejetja takšnega zakona, ki ga bom pred glasovanjem tudi temeljito obrazložila,« pravi Janja Sluga.
Čeprav je zakon pozen, bi bil zelo dobrodošel
»Stališče ministrice za okolje, ki deluje proti okolju in interesu ljudi, da zakona o sanaciji čezmerne obremenitve območja Celjske kotline ne podpira, je neodgovorno in dokaz njene popolne nesposobnosti reševanja problemov,« pa je oster koordinator Civilnih iniciativ Celja Boris Šuštar. »Ministrica trdi, da je za sanacijo onesnaženja Celjske kotline, da pa ni za sprejetje zakona, ki problem rešuje dolgoročno. To kaže na odsotnost logičnega mišljenja,« je jasen Šuštar. In dodaja: »Prebivalci Celjske kotline in Slovenije pa se bomo, upam, na bližnjih volitvah spomnili njenih 'naporov' za dobrobit okolja in zdravja ljudi.«
Zakon so podprli tudi pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in v obrazložitev navedli, da je interventen prav zaradi akutnosti problemov, prioriteta pa da je sanacija vseh vrtcev v Celju, kjer se otroci igrajo na zastrupljenih igriščih. Prav tako so podporo zakonu izrazili v uradu varuha človekovih pravic.
»Razlaga ministrice, da se morajo tovrstni problemi reševati sistemsko, dokazuje, da sama ne pozna uredbe o sanaciji Mežiške doline, kjer se že deset let izvajajo ukrepi za sanacijo okolja in zmanjšanje tveganj za zdravje ljudi. Po analogiji je tudi sanacija Mežiške doline nesistemska rešitev, ki pa daje rezultate. Ali je potemtakem to uredbo treba nemudoma preklicati? Nesporno gre za neenakopravno obravnavo še mnogo hujšega problema Celjske kotline,« opozarja Šuštar. In dodaja: »Čeprav je tak zakon pozen, pa je vendar dobrodošel in nujen ukrep, da bodo vsaj naši otroci in vnuki imeli boljše in bolj zdrave življenjske pogoje. Zato upamo, da bodo vsaj poslanke in poslanci prepoznali nujnost sprejetja tega zakona in uspešno zaključili postopek njegovega sprejetja v dobro vseh prebivalcev Celjske kotline. Hkrati pa je to lahko modelni pristop za reševanje tudi drugih degradiranih okolij v Sloveniji.«
