Popotresne sunke hollywoodskega nadlegovalskega potresa, ki je imel epicenter v razkritju producenta Harveyja Weinsteina kot verjetno najhujšega razkritega seksualnega plenilca v filmski industriji v zadnjih tridesetih letih, so lansko jesen krepko čutili tudi v westminstrski parlamentarni palači. Pogum žensk, ki so jih desetletja spolno nadlegovali Weinstein in drugi »holivudarji«, je opogumil tudi številne ženske, od nekaj poslank do več sto drugih, večinoma mladih zaposlenih, ter kar nekaj moških, ki delajo v orjaškem britanskem parlamentu s skupno 8000 zaposlenimi.
S klepeta na whatsappu v velik škandal
Začelo se je s skupinskim »klepetom« na mobilni aplikaciji whatsapp, kjer si je vse več žensk izmenjavalo izkušnje s spolno nadležnimi poslanci in drugimi moškimi. Druga drugo so opozarjale na posebej nadlegovalsko aktivne poslance v dvigalih, barih in odročnih pisarnah parlamentarne palače, taksijih in drugod. Iz tega se je razvil največji parlamentarni škandal po tistem s poslanskimi izdatki leta 2009. Zaradi afere z nadlegovanjem so med drugim odstopili trije spolno nadležni ministri, sledila je vrsta notranjih strankarskih preiskav neprimernega vedenja poslancev in drugih. Novembra lani je parlament sprožil preiskavo vsestrankarskega odbora, ki naj bi ugotovil obseg spolnega nadlegovanja in tudi priporočil ukrepe za odpravo nadlegovalske »kulture« v domu britanske demokracije, ki naj bi ji pogosto botrovala mešanica občutka pomembnosti in alkohola (v parlamentarni palači je kar trideset lokalov, v katerih strežejo alkohol celo po subvencioniranih cenah).
Dve muhi na en mah
Poslanci naj bi o priporočilih razpravljali in glasovali konec januarja. Niso mogli, ker se je poročilo s priporočili pojavilo šele zdaj. Delno zato, ker so odboru, da bi ubili dve muhi na en mah, naložili tudi hkratno preiskavo dolgoletnih obtožb o nasilniškem vedenju nekaterih politikov (vpitje na podrejene, pogosto začinjeno s kletvicami, grožnjami z odpovedjo in podobno). Odbor je vsem zaposlenim v parlamentu poslal vprašalnik. Izpolnilo ga je 1377 oseb, kar je 17 odstotkov zaposlenih. Podatki so pokazali, da jih je bila v zadnjih dvanajstih mesecih skoraj petina (19 odstotkov) tarča različnih oblik spolnega nadlegovanja, še več, 39 odstotkov, pa jih je bilo žrtev nespolnega nadlegovanja in nasilniškega vedenja nadrejenih in drugih. V lanskem letu je 250 zaposlenih v parlamentu ali doživelo ali bilo priča spolnemu nadlegovanju.
Med kaznimi tudi prisilno slovo
Priporočila temeljijo na bodočem pravilniku vedenja, po katerem se bodo morali ravnati vsi, ki delajo v parlamentu, od poslancev in lordov do honorarcev, in pritožbenem postopku, ki ga doslej v parlamentu sploh ni bilo (to so prepuščali strankam). Ta predvideva tudi kaznovanje storilcev. Žrtvam spolnega nadlegovanja bodo zagotovili primerno podporo in nasvete od trenutka, ko se bodo pritožile. Storilcem, ki niso poslanci ali lordi, grozi odpoved, poslancem in lordom pa, odvisno od tega, kaj so naredili, različne kazni, od začasne prepovedi dela (v času preiskave pritožbe) do odpoklica in izgona iz parlamenta. V primeru odpoklica bodo o poslančevi usodi odločali volilci v volilnem okrožju, ki ga je izvolilo. V primeru izgona pa bo njihove poslanske kariere konec. Prej jim bodo ponudili, naj sami odstopijo ali se upokojijo. Izgon iz parlamenta bo primernejši za neizvoljene lorde.
Poslanci in lordi, ki jih bodo spoznali za krive nasilniškega vedenja do osebja, se bodo morali pisno opravičiti in se udeležiti tečaja, na katerem naj bi jih naučili primernega šefovskega vedenja. V resnejših primerih pa tudi nasilniškim poslancem grozi novo soočenje z volilci v okrožju, ki ga zastopajo v parlamentu. Če bodo poslanci sprejeli vsa predlagana priporočila, bodo morali po naslednjih volitvah vsi najprej na tečaj o primernem vedenju na delovnem mestu. Celo nekateri člani odbora so se upirali temu tečaju s trditvijo, da poslanci vedo, kako se morajo vesti. A kot kaže poročilo, to še zdaleč ne velja za vse.
