Po hollywoodski aferi spolnega nadlegovanja, povezani s producentom Harveyjem Weinsteinom, je podobna afera zdaj izbruhnila v evropskih ustanovah. Od Weinsteinove afere vse več žensk na spletnih omrežjih razkriva, da so bile tarče spolnega nadlegovanja. O tem je pred dnevi odkrito spregovorila tudi evropska komisarka za sodstvo, potrošništvo in enakost spolov Vera Jourova. V pogovoru za Politico je dejala, naj ženske ne molčijo, če so tarča nadlegovanja nadrejenih.
Prav Weinsteinova afera je bila očitno katalizator, da so tudi v evropskih ustanovah spolno nadlegovani ženske in moški prekinili molk. Sunday Times in nato še več drugih evropskih medijev je namreč pred dnevi razkrilo, kar je bila v Bruslju in Strasbourgu očitno dobro znana javna skrivnost. Britanski časnik je razkril več primerov spolnega nadlegovanja, ki so ga zakrivili evropski poslanci iz vseh političnih strank. Od svojih asistentk so hoteli spolne usluge, pred njimi so masturbirali, jim pošiljali opolzka telefonska tekstovna sporočila, jim dajali povsem nedvoumne namige za posteljne aktivnosti ali pa jih zalezovali.
Zgolj enega izmed njih so imenovali. Večina žensk je namreč svojo zgodbo novinarju sporočila anonimno, ker se bojijo za svojo zaposlitev. Ena izmed njih je povedala, da jo je otipaval 60-letni poslanec, oče dveh otrok. Njegovega početja ni prijavila, ker se je bala za svojo kariero in da se bo z razkritjem osramotila.
Tudi evropska izdaja časnika Politico je postregla s podobnimi razkritji. Oblikovali so posebno stran, na kateri lahko zaposleni v evropskih ustanovah mediju sporočijo, kdo, kdaj in kako jih je spolno nadlegoval. Doslej se jim je oglasilo že 87 žensk in 6 moških, zaposlenih v evropskih institucijah in nevladnih organizacijah, ki med drugim trdijo, da so jim v zameno za spolne usluge obljubljali podaljšanje pogodb o zaposlitvi. Več kot polovica sporočenih primerov spolnega nadlegovanja naj bi se zgodila v nevladnih organizacijah, ki sodelujejo z EU.
Vsi vedo, da se to dogaja
Primeri spolnega nadlegovanja v evropskih ustanovah niso redki, pravi tudi naša sogovornica, ki ne želi biti imenovana in je zaposlena v eni od ustanov v Bruslju. Na začetku svoje kariere, ko je bila še precej mlada in je bilo njeno delovno razmerje pogodbeno, je nekega dne dobila šefovo elektronsko pošto, da bi se rad na pijači ob džezovski glasbi z njo pogovarjal o njeni pogodbi. Ponudbo je zavrnila, toda ob tem se je bala, kako se bo odzval. Zato mu je napisala še eno elektronsko sporočilo, v katerem je dopustila, da bi šla na pijačo kdaj drugič. »Zaskrbelo me je zaradi moje pogodbe, zato sem mu v naslednjem sporočilu razložila, zakaj ne morem na pijačo.« Podobna povabila na pijačo zunaj delovnega časa od nadrejenih so v evropskih ustanovah po njenem vedenju precej pogosta. »Vsi vedo, da se to dogaja. Ženske, ki smo te ponudbe zavrnile, se včasih o tem pogovarjamo in se hahljamo. Nekatere ženske, ki so »povabila« sprejele, so to storile iz različnih razlogov. Upale so na službe ali pa na kaj drugega.«
Evropski parlament ima sicer posebno komisijo, ki preučuje pritožbe o mobingu in spolnem nadlegovanju. Imajo tudi sistem zaupnikov, katerim lahko zaposleni sporočijo svoje tegobe. Toda doslej niso obravnavali niti enega primera spolnega nadlegovanja.
Parlament je pred kratkim začel tudi kampanjo osveščanja poslancev, kako naj ohranjajo dobre delovne odnose in čemu se morajo izogibati. Po razkritju medijev o spolnem nadlegovanju je skupina poslancev v evropskem parlamentu zahtevala zunanjo preiskavo, poslanci pa naj bi po današnji razpravi jutri sprejeli posebno resolucijo o tej problematiki.
