Morebiti se zdi, da je zaplet oziroma zadrega z ruskimi športniki na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Južni Koreji največji škandal, ki se je kdaj zgodil na tovrstnih tekmovanjih. Toda dvomljivih in nerodnih situacij je bilo v zgodovini zimskih iger kar nekaj.
Začenši z zgodbo iz leta 1964 in olimpijskimi igrami v Innsbrucku. Na njih sta nastopila tedaj velika drsalna zvezdnika Marika Kilius in Hand-Jürgen Bäumler ter zasedla drugo mesto. A kolajna jima je bila dve leti po OI odvzeta, ker sta že pred tekmovanjem nastopila na profesionalni drsalni reviji Holiday on Ice, kar je bilo v nasprotju s tedaj zelo strogimi pravili olimpijskega komiteja, da smejo nastopati le amaterji. Mnogo let kasneje, leta 1987, so jima kolajno vrnili in drsalca sta bila rehabilitirana.
Škandal se je zgodil tudi na naslednjih igrah leta 1968 v Grenoblu. V zaplet sta bila vpletena tedaj dva najboljša smučarja Jean-Claude Killy in Karl Schranz. Francoz in Avstrijec. Francoz je že imel zlati kolajni v smuku in veleslalomu, najhitrejši je bil tudi v slalomu. Ko je Schranz prišel v cilj, je bil drugi, a se je pritožil, da ga je v gosti megli, ki je bila na progi, oviral eden od delavcev na progi. Tekmovalna komisija mu je verjela in lahko se je vrnil na start ter še enkrat odpeljal slalom. In bil je najhitrejši.
Dovoljena marihuana in nedovoljena pršila za nos
Pozneje so mu zmago in zlato kolajno odvzeli, češ da v njegovem prvem poskusu na progi ni bilo skrivnostnega človeka v črnem, ki bi ga oviral, temveč je med vožnjo sam spustil ena vratca. Kontroverznost te odločitve nikoli ni bila pojasnjena, saj so mnogi že tedaj in še mnogo let kasneje namigovali, da so Francozi namerno sabotirali Schranza, da bi njegov tekmec Killy lahko pobral tri zlata odličja.
Ruske zgodbe z dopingom so se na zimskih olimpijskih igrah začele že leta 1976, ko je bila po tekmovanju v Innsbrucku odvzeta bronasta kolajna Galini Kulakovi za tek na smučeh na pet kilometrov. Ugotovili so namreč, da je uporabljala nosno pršilo z efedrinom. Toda kljub temu so ji dovolili tekmovati na desetkilometrski tekmi in v štafeti.
Leta 1998 v Naganu pa zmešnjave s kolajnami ni povzročil efedrin, temveč kanabis. Prvemu zmagovalcu v tedaj novi olimpijski disciplini, deskanju na snegu, Kanadčanu Rossu Rebagliatiju, so odvzeli zlato kolajno, ker so v njegovem telesu našli sledi marihuane. Toda po nekaj dneh so mu jo morali vrniti – izkazalo se je, da kanabis tedaj ni bil na seznamu prepovedanih snovi. To so seveda spremenili in sedaj niti deskarji na snegu ne smejo kaditi trave.
Francoska sodnica je klonila pod velikim pritiskom
Plaz ruskih dopinških kolajn se je začel v Salt Lake Cityju leta 2002, ko so odličje odvzeli smučarskima tekačicama Larissi Lazutini in Olgi Danilovi. Za nameček pa še Špancu Johannu Mühleggu. Kolajno so vzeli tudi Britancu Alainu Baxterju, ki je bil sploh prvi Anglež z odličjem v alpskem smučanju. Že po končanih igrah so mu sporočili, da je imel v telesu metamfetamine, ki sicer niso bili na sezamu prepovedanih substanc, a so mu kolajno vseeno vzeli. Nekaj let kasneje je dokazal, da je te snovi v telo vnesel z ameriškim zdravilom za prehlad, toda bron je ostal pri Benjaminu Raichu.
Toda še precej večji škandal se je zgodil v umetnostnem drsanju. Zlato kolajno med umetniškimi pari sta osvojila Jelena Berežnaja in Anton Sihurulidze. To je izzvalo žvižganje v dvorani, negodovanje pa se je širilo tudi pozneje. Vsi so namreč videli, da sta imela Kanadčana Jamie Sale in David Pelletiee boljši nastop brez napak. Nazadnje je pod pritiskom vendarle klonila ena od sodnic, Francozinja Marie-Reine Le Gougne, ki je priznala, da je zaradi pritiskov francoske drsalne zveze Rusoma dala boljše ocene, ker naj bi šlo za dogovor, da bi v zameno v drugi disciplini boljše ocene in zlato kolajno dobili Francozi. Sodnica je bila suspendirana in ima sedaj salon za masažo šiatsu. Glede drsalcev pa so se odločili tako, da so še pred koncem olimpijskih iger tudi Kanadčanoma podelili zlato olimpijsko kolajno.
