Domnevam pa, da bo tudi tale krajša »prava« zima dovolj, da si bomo pomladi res zaželeli. A ne glede na vremenske razmere smo si ustvarili dneve, ki nam pomagajo preživeti še zadnje temnejše dni in si ustvariti občutek, da nam je toplota že na dosegu roke. Letos skoraj sovpadata valentinovo in pust. Saj ne vem, kateri je bolj hecen. Pust zagotovo! Že kot otrok sem ga vzljubil. Biti maškara me je napolnilo z nekim povsem drugačnim občutjem sebe in svoje okolice. Kot da se odnosi med ljudmi skozi luknjice v pustni maski, skozi katere gledamo, spremenijo. Nekaj starodavnega je v maskah, tudi skrivnostnega. Morda res to izvira iz otroštva, a tudi kot odrasel se z veseljem namaskiram. V Sloveniji imamo toliko izvirnih mask, smo prav bogati! Maske v svojem izvirnem pomenu nas nekako še vedno povežejo z naravo. Ja, odganjajo zimo. Pa tudi če ta še traja nekaj časa, so ji šteti dnevi. Ni pomembno, ali ima pust kaj pri tem ali ne, kolikokrat že nam je iluzija pomagala preživeti krizne čase, če lahko zimo štejemo zraven.
Po drugi strani pa mi valentinovo dvigne kocine na koži. Res se vprašam, kako so včasih fantje in moški lahko povedali svojim izbrankam, da jih imajo radi!? Ker brez valentinovega najbrž res niso mogli… Kako smo res plehki, da dobesedno uvažamo neke »praznike«, ki jih pri nas nikoli nismo imeli! Samo da je novo, »in«. In seveda, da se lahko kaj proda. Smo prodali tudi naše duše, našo identiteto? Ali pa je naša prihodnost vendarle globalni človek?
