Ker je večina skakalcev na olimpijske igre dopotovala šele v torek zvečer, so se morali zelo hitro – z dvema treningoma v enem dnevu – prilagoditi na srednjo olimpijsko skakalnico. Še preden so prižgali olimpijski ogenj, so imeli včeraj že kvalifikacije za jutrišnjo tekmo na srednji skakalnici (ob 13.30 po slovenskem času). Med tistimi, ki imajo največ težav, je celotna slovenska vrsta, ki je bila sicer uspešna v kvalifikacijah, a selektor Goran Janus lahko na prste ene roke prešteje skoke, s katerimi je bil zadovoljen. »Prevc je naredil enega. Damjan in Bartol še nobenega. Zajc dva včeraj dopoldne, ko je s skokoma, dolgima 104 in 106 metrov, dobil interni dvoboj s Semeničem za četrto mesto v ekipi,« je bil zaskrbljen slovenski selektor Goran Janus. Semenič, zmagovalec tekme v Zakopanah, se sploh ni sekiral, ker je ostal na tribuni, saj se rojeni letalec nikakor ni ujel s skakalnico in je celo sam namignil Janusu, da se nikakor ne znajde.
Če sklepamo po tem, kar so pokazali včeraj v kvalifikacijah (dobil jih je Nemec Wellinger pred Poljakoma Stochom in Kubackim), v katerih je bil Peter Prevc 14., Jernej Damjan 16., Tilen Bartol 22. in Timi Zajc 29., jih jutri čaka zahtevna naloga, da se bo vsaj eden prebil med najboljših deset, medtem ko imajo za kolajno vsaj za pet do sedem metrov prekratke skoke. Na tehnično izjemno zahtevni skakalnici, na kateri ni pravega ritma, zato tudi ni veliko užitkov v letenju, je največja težava Slovencev, da so preveč agresivni na mizi, zato se bodo morali tekme lotiti bolj prefinjeno in z več občutka. »Naša realnost je eden med deset in preostali med trideset. Čeprav bodo razlike majhne, boj za kolajne ni naša realnost. Tekmeci bi si morali polomiti noge, da bi mi prišli v območje kolajn,« je dodal Janus, ki bo skušal z današnjim treningom v fitnesu v olimpijski vasi odpraviti pomanjkljivosti.
Za Petra Prevca so se olimpijske igre začele z nespečnostjo, saj je spal le štiri ure. Nato je imel na prvem treningu tako ponesrečene skoke, da je celo podvomil, ali se bo sploh uvrstil v ekipo, zato je bil na prvem druženju z novinarji zelo nejevoljen. V sredo zvečer je bil po skoku, dolgem 105 metrov, malo bolj pomirjen, včeraj pa s 14. mestom najboljši Slovenec. »Predvsem moram paziti, da me v prehodu z odskočne mize ne stisne preveč. Če se to zgodi, je tukaj smrtonosno. A skakalnica je za vse enako zahtevna. Močno upam, da bom dodal kakšen meter in da to ni vse, kar sem pripravil za manjšo skakalnico. Glede na zaostanek 13 točk za prvim Wellingerjem, kar je skoraj sedem metrov, sem daleč od najboljših. V skokih gre lahko hitro navzgor, na žalost pa tudi navzdol,« je izpostavil Peter Prevc in komaj čakal, da se z mraza umakne na toplo, čeprav ga je grela topla puhovka. Za današnji prosti dan je naredil naslednji načrt: tekmovanje z biatlonci, ko bo dlje spal, trening v fitnesu, preizkus tekmovalnega dresa, obisk savne, če jo bo našel, in ogled slovesnega odprtja iger na televiziji.
Jernej Damjan je tako kot na vseh kvalifikacijah letos tudi na teh skakal z nekaj rezerve. »Ta skakalnica je zame še vedno velika uganka. Ne vem, kaj moram narediti, da se bom z dolžine stotih metrov premaknil proti 105 metrom. Skoki v cilj mi niso všeč, saj vseskozi skačem v isto luknjo. Upam, da bom našel rešitev do sobote zvečer,« je bil zgovoren Jernej Damjan. Včerajšnje dopoldne je raziskoval olimpijsko vas in ugotovil, da je še bolj dolgočasna, kot je bila v Sočiju, zato se bodo morali zelo potruditi, da skakalcem ne bo dolgčas v treh prostih dneh, ki jih bodo imeli po sobotni tekmi, preden se bodo preselili na veliko napravo. »Ker so tekmovanja v alpskem smučanju daleč, hokejisti pa še ne bodo igrali, mi ne preostane drugega, kot da grem na tekme v biatlonu, ker mi tek na smučeh z izjemo sprinta ne prinaša nobenega užitka ob ogledu,« je dodal Damjan, ki je včeraj kar eno uro klepetal z družino.
