Moški iz Cheddarja je stari znanec znanstvenikov, saj so ga že leta 1903 izkopali iz jame Gough v soteski Cheddar v angleški grofiji Somerset. Cheddar je tudi priljubljen otoški sir, katerega izvirni dom je somersetska vas Cheddar, ki je na obrobju enako imenovane soteske, v kateri je veliko jam. Te so vaščanom ponujale idealno vlažnost in vedno enako temperaturo, ki sta potrebni za zorenje sira.
Umrl je mlad in nasilne smrti
Dom moškega iz Cheddarja je že desetletja Naravoslovni muzej v Londonu. Skozi leta smo izvedeli, da je star več kot deset tisoč let, da je bil že povsem moderen človek in mezolitski (srednja kamena doba) lovec ter nabiralec. Pa tudi, da je bil v primerjavi z današnjimi moškimi nižji, visok približno 166 centimetrov, in da je umrl zelo mlad, star nekaj čez dvajset let. Razpoke na njegovi lobanji kažejo, da je morda umrl nasilne smrti. Ni znano, zakaj je bil v jami. Verjetno so ga tja odnesli pripadniki njegovega plemena. Veliko zanimanje zanj je obnovilo odkritje znanstvenikov, da je bil izredno temnopolt, skoraj popolnoma črn, in da je imel modre oči. To odkritje postavlja na glavo veliko domnev znanstvenih glav o videzu, posebno o barvi kože, oči in drugega ljudi v davni preteklosti. Britanski raziskovalci zato ugotavljajo, da je svetlejša koža današnjih Evropejcev razmeroma nedavni pojav.
Prva analiza genoma predzgodovinskega Britanca
Barvo njegove kože in oči so raziskovalci londonskega Naravoslovnega muzeja ugotovili zahvaljujoč najnovejšim metodam raziskovanja DNK na podlagi genoma, ki je zapis, nekakšen zemljevid vseh genov, kompletov genov in zaporedja genov v organizmu ali celici. Zapis človeškega genoma, ki vsebuje približno 100.000 genov, je bil rezultat trinajstletnih raziskav velike mednarodne skupine znanstvenikov. Svetu so ga predstavili leta 2003. Ta zapis vsebuje toliko informacij o genih in kromosomih, da bi napolnile dvesto telefonskih imenikov s tisoč stranmi. Moški iz Cheddarja je prvi predzgodovinski Britanec, čigar genom so analizirali. Sprva niso vedeli, ali bodo lahko iz okostnjaka dobili DNK, pa so ga, in sicer iz dela lobanje blizu ušesa, imenovanega petrous. Na podlagi analize njegovega genoma so ugotovili, da je bil črnec z modrimi očmi in (morda) s skodranimi lasmi, pa tudi, da je imel podobno pigmentacijo kože, kot jo imajo današnji ljudje v podsaharski Afriki.
Genom moškega iz Cheddarja je pokazal, da je tesno povezan z drugimi mezolitskimi ljudmi, tako imenovanimi zahodnimi lovci zbiralci, katerih okostnjake so našli in podrobno analizirali v Španiji, Luksemburgu in na Madžarskem. Gotovo so bili tudi drugod po Evropi. Nizozemska umetnika, dvojčka Alfons in Adrie Kennis, svetovno priznana »specialista« za upodabljanje in oblikovanje modelov ljudi in živali iz predzgodovine, sta na podlagi analize genoma moškega iz Cheddarja in meritev njegove lobanje ustvarila njegov obraz. Profesor Chris Stringer, vodilni raziskovalec človekovega izvora v Naravoslovnem muzeju, ki je njegov okostnjak preučeval okoli štirideset let, je bil več kot presenečen, ko se je soočil z njegovim obrazom. »Ta presenetljiva kombinacija las, obraza, barve oči in temne kože je nekaj, česar si še pred nekaj leti nismo mogli niti zamisliti, a tako kažejo znanstvene analize,« pravi profesor Stringer.
Napačne domneve
Znanstveniki so do zdaj domnevali, da so se ljudje ob prihodu v Evropo pred približno 45.000 leti hitro prilagodili in razvili svetlejšo polt, ki je boljša za absorpcijo ultravijolične svetlobe in pomaga ljudem nadoknaditi izgubljeni vitamin D na območjih, kjer je manj sončne svetlobe. Med ta območja vsekakor sodi tudi Velika Britanija, kjer naj bi se ljudje s svetlo kožo in rjavimi očmi pojavili zaradi priseljencev – kmetovalcev z Bližnjega vzhoda, ki so se priselili pred približno 6000 leti. In absorbirali plemena, kakršno je bilo pleme moškega iz Cheddarja. Ta je zaradi kombinacije temne kože in modrih oči postavil pod vprašaj tudi dosedanje domneve o tem, katere genetske kombinacije gredo skupaj. Svetlejše oči so se v Evropi očitno pojavile prej kot svetla koža ali svetli lasje, ki so se razvili šele po začetku kmetovanja, ker so bili ljudje veliko bolj izpostavljeni šibkejši evropski sončni svetlobi.
Znanstveniki so primerjali DNK 10.000 let starega Cheddarčana z dvajsetimi današnjimi prebivalci vasi Cheddar in ugotovili, da se ujemajo z dvema. Predniki okoli desetih odstotkov današnjih Evropejcev naj bi bili mezolitski lovci in zbiralci, kot je bil moški iz Cheddarja.
